Appeal partially allowed; court reduced enforcement agent's fee and ordered client additional advance payment.

Pritožbi upnika se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi:

"1. Izvršitelju M.O. se prizna nagrada in stroški v skupnem znesku 65.283,00 SIT.

2. Upniku se nalaga doplačilo premalo plačanega predujma v znesku 15.283,00 SIT na transakcijski račun izvršitelja ..."

v ostalem pa se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Odmera nagrade sodnemu izvršitelju.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršitelju M.O. v celoti priznalo nagrado in stroške po priloženem poročilu ter v zvezi s tem upniku naložilo doplačilo premalo plačanega predujma v znesku 39.232,00 SIT na transakcijski račun izvršitelja pri B.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo po svoji pooblaščenki in predlagal njegovo spremembo oz. podrejeno razveljavitev. V pritožbi je navedel, da je iz k sklepu priloženega poročila izvršitelja razvidno, da naj bi njegovi stroški znašali 81.989,10 SIT, sodišče pa v obrazložitvi ni pojasnilo, zakaj je štelo, da naj bi celotni stroški znašali 89.232,00 SIT. Izvršitelj je nadalje napačno izhajal iz predpostavke, da naj bi 100% tarifa znašala 1.000 točk, smela pa bi znašati le 750 točk. Napačno pa je obračunal tudi neuspešen rubež premičnin v višini 187,5 točke, čeprav bi mu šlo le 10%, torej nagrada 75 točk. Sicer pa upniku ni znano, da je bil rubež opravljen. Po njegovi vednosti, sploh ni bil opravljen. Tudi za te storitve bi si lahko izvršitelj obračunal le 10% torej 75 točk in ne 1.125 točk. Tudi neopravljeno dražbo, bi si lahko obračunal v višini 10% oz. 75 točk in ne 187,5 točk. Upnik je namreč dne 2.10.2001 izvršitelju javil, da naj se dražba ne razpiše in da naj se postopek ustavi.

Pritožba upnika je delno utemeljena in sicer v obsegu, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je v obravnavanem primeru izvršitelju nagrado odmerilo v skladu s predpisi, ki so veljali v letu 2001 ter v zvezi s tem upoštevalo tudi določila Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilih stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 32/2000) ter v njem naveden 4. člen, da se izvršitelju pri plačilu za opravljeno storitev upošteva vrednost točke po tarifi, veljavni na dan odmere, število točk pa po tarifi, veljavni v času opravljene storitve.

To pa dejansko pomeni, da je imelo sodišče prve stopnje v tej zakonski določbi podlago, da je upoštevaje sklep o spremembi vrednosti točke v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 91/2001) izvršitelju namesto v njegovem poročilu navedene vrednosti točke v višini 40,00 SIT, priznalo vrednost točke v višini 45,00 SIT. V tem je namreč razlog, da se končni obračunani znesek v poročilu izvršitelja, ki znaša 81.989,10 SIT razlikuje od zneska, ki ga je priznalo sodišče prve stopnje, to je 89.232,00 SIT.

To pa pomeni, da je dejansko očitek pritožbe, da ni jasno, zakaj so obračunani stroški večji kot tisti, ki izhajajo iz poročila izvršitelja, neutemeljen. Prav pa ima pritožba v tistem delu, ko zatrjuje, da bi moral izvršitelj izhajati iz predpostavke, da znaša 100% tarifa 750 točk. Očitki upnika, da rubež ni bil opravljen ne držijo. Bil je opravljen dne 24.8. (list. št. 40 spisa), res pa je, da je izvršitelj v tem primeru upravičen le do nagrade v višini 750 točk in ne 1.125 točk (znesek 33.750 SIT namesto priznanega zneska 45.000,00 SIT) saj so stvari ostale pri dolžniku, kar po tarifni številki 5 izvršitelja ne opravičuje do dodatnih 50%.

Tudi upnikova pritožbena navedba, da je izvršitelj za neopravljeno dražbo upravičen le do 10%, torej 75 točk in ne do priznanih 187,5 točk je po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Nima pa prav upnik, ko navaja, da bi smel izvršitelj neuspešen rubež premičnin obračunati le v višini 10% torej 75 točk in ne v višini 187,5 točk. Nagrada v taki višini mu namreč gre glede na 3. in 4. odst. tarifne številke 1, zato je ta odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede na obrazloženo v obravnavanem primeru izvršitelj dejansko upravičen le do stroškov in nagrade z obračunanim DDV-jem v višini 20% v znesku 65.283,00 SIT je temu ustrezno izpodbijani sklep spremenilo.