Appeal dismissed; applicant failed to prove concrete danger of enforcement obstruction for interim order under ZIZ s. 272.

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (točka 1 izreka) p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru ter trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo odredbe. Tožeča stranka ni izkazala nobene preteče konkretne nevarnosti, da bo brez začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 21.12.2004 in ga kot neutemeljenega zavrnilo (točka 1 izreka). V točki 2 je odločilo tudi o predlogu za zaznambo spora, se izreklo za stvarno nepristojno in bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Piranu.

Zoper odločitev vsebovano v točki 1 izreka sklepa se je tožeča stranka pritožila. Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo, ko je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, predpostavke iz člena 272 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) so namreč podane. Sklep naj zato sodišče druge stopnje tako spremeni, da se predlagana začasna odredbe izda oz. sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da iz tožbi priloženih listin izhaja, da je bila med strankama sklenjena prodajna pogodba, bila je tudi realizirana, saj je kupec plačal kupnino, prodajalec (tožena stranka) pa kupcu izročil nepremičnino v izključno last in posest. Pogodba je bila realizirana že leta 1998. Tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine kot tudi stvarnopravni zahtevek sta torej verjetno izkazana. Dejstvo je, da je v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Piranu pri predmetni nepremičnini (parc. št. 605, vl. št. 92 k.o. I.) še vedno zaznamovana črna gradnja in je tožeča stranka že v tožbi predlagala, da v ta namen sodišče pribavi upravni spis. Dejstvo je tudi, da je odločba prvostopenjskega organa (gradbeno dovoljenje za to nepremičnino) potrjena s strani drugostopenjskega organa in tako gradbeno dovoljenje izvršljivo. Tožeča stranka zaradi ravnanja tožene stranke v upravnem postopku nima svojstva stranke, ne more vplivati na legalizacijo gradnje. Črna gradnja je torej v zemljiški knjigi še vedno zaznamovana le zaradi ravnanja tožene stranke. Tožeča stranka meni, da je z vpisi in zaznambami v zemljiški knjigi, ki so nastali po sklenitvi pravnega posla, dokazala, da je verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena in ravnanje tožene stranke, torej izmikanje izstavitvi zemljiškoknjižne listine in ravnanje v upravnih postopkih kot tudi že vknjiženi in zaznamovani vpisi v zemljiški knjigi s potrebno verjetnostjo izkazujejo obstoj druge predpostavke. Sicer pa je edini lastnik in direktor tožene stranke tuj državljan s stalnim prebivališčem v tujini in bi bilo treba upoštevati tudi določbe 258. člena ZIZ glede domnevne nevarnosti.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje presodilo v izpodbijanem delu v obsegu pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede morebitnih kršitev določb postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje ni ugotovilo nobenih takih kršitev in je odločitev sodišča prve stopnje tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna.

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve po določbah 272. člena ZIZ, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je upnik izkazal za verjetno, da terjatev obstoji. Dalje pa mora upnik verjetno izkazati tudi eno izmed predpostavk, navedenih v 2. odst. 272. člena ZIZ. Upnik (tožeča stranka) je zatrjevala, da obstoji nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Ob odločanju o predlagani začasni odredbi je sodišče vezano na trditve tožeče stranke v predlogu in v okviru teh trditev mora presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe. Ker tožeča stranka v predlogu ni trdila, da je potrebno predpostavke za izdajo začasne odredbe presojati tudi v okviru 258. člena ZIZ in ob tem upoštevati, da gre za toženo stranko, katere direktor in edini družbenik je tuj državljan, teh razlogov v pritožbi ne more več širiti. Glede trditev, da je začasna odredba potrebna, ker bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, je sodišče prve stopnje presodilo te trditve in pravilno zaključilo, da ta nevarnost ni izkazana. Za take ugotovitve namreč pavšalne navedbe tožeče stranke ne zadoščajo. Tožeča stranka tako ni izkazala nobene preteče konkretne nevarnosti, da bo brez začasne odredbe uveljavitev njene terjatve onemogočena ali precej otežena. Sodišče prve stopnje česa takega ni ugotovilo, torej okoliščin, ki bi na to kazale, dejstvo, da je nepremičnina še vedno vpisana kot črna gradnja, lahko kvečjemu, kot je poudarilo že prvostopenjsko sodišče, oteži razpolaganje oz. obremenitev. Pritožba pa le ponavlja pavšalne trditve iz predloga, da vpisi iz zemljiške knjige njene navedbe dokazujejo, kateri so konkretno ti vpisi in katere navedbe s tem dokazuje, pa tudi v pritožbi ne pojasni. Ker tožeča stranka torej niti konkretnih okoliščin, ki bi izkazovale nevarnost iz 1. alineje 2. odst. 272. člena ZIZ ni zatrjevala in tudi ne izkazala, je sodišče prve stopnje predlog pravilno zavrnilo in je pritožba neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zato zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).