Appeal dismissed; debt collection objection deemed valid due to unverified services despite missing payment proof.

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Dolžnik svojemu ugovoru res ni priložil potrdil o plačilu, vendar pa v ugovoru smiselno trdi tudi, da storitve, zaračunane v računu, niso bile v celoti opravljene. Natančnejšega ugovora dolžnik, glede na to, da v računu opravljene in zaračunane storitve niso specificirane, ni mogel podati. Prav tako pa ob tako nespecificiranem računu ni mogoče preveriti pravilnosti uporabe materialnega prava, to je Odvetniške tarife, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom sklep o izvršbi opr. št. I 2005/00360, z dne 26.4.2005 razveljavilo v 2. točki izreka, to je v delu, v katerem je izvršba dovoljena ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških postopka v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Kopru.

Zoper ta sklep se po svojem pooblaščencu pritožuje upnik. V pritožbi navaja, da je že v odgovoru na odgovor opozoril, da dolžnik ni ponudil ali predložil nobenega dokaza, s katerim bi izkazal, da je kot stranka pri odvetniku sprotno plačevala opravljene storitve. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 2. odst. 53. člena določa, da mora dolžnik v ugovoru predložiti dokaze. Prav zaradi tega je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavzelo stališče (Načelno pravno mnenje, občna seja VSS, 9.12.1000), da je ugovor obrazložen, če dolžnik ugovoru priloži tudi listine, na katere se sklicuje, ali pa če v ugovoru navede, da jih ni mogel priložiti iz razlogov, navedenih v 226., 227. in 228. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V konkretnem primeru dolžnik ni predlagal nobenega dokaza v zvezi z delnimi plačili, ki naj bi jih izvršil. Poleg navedenega je upnik že v odgovoru na ugovor navedel, da zaradi ohranitve časti in dobrega imena prereka ostale trditve dolžnika, ki pa za sam postopek o izvršbi na podlagi verodostojne listine nimajo pravnega učinka. Upnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in potrdi sklep o izvršbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo ter odloči, da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če dolžnik izpodbija sklep o izvršbi z ugovorom ter je njegov ugovor obrazložen. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi oziroma kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in če za te trditve predloži dokaze (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Samo če je ugovor obrazložen, sodišče ocenjuje, v katerem delu dolžnik sklep o izvršbi izpodbija (1. odst. 62. člena ZIZ) in glede na izpodbijani del ustrezno postopa (2. in 3. odst. 62. člena ZIZ). Če pa ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni obrazložen, sodišče prve stopnje postopa po 5. odst. 62. člena ZIZ.

V konkretni izvršilni zadevi je sodišče na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki jo predstavlja račun št. 154/2005 z dne 7.3.2005. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi ugovarjal, v ugovoru pa je navedel, da nasprotuje višini terjatve in razložitvi zneska. Trdil je, da upnik (odvetnik) nikoli ni prišel na narok, nad poslanima sodelavkama pa je bil dolžnik razočaran, pripravnica pa je prišla na prvi narok brez pooblastila, tako da je bila njena prisotnost nična. Poleg tega je dolžnik v ugovoru zatrdil, da je vsak obisk pri odvetniku tudi plačal. Dolžnik je od sodišča zahteval, da previsok znesek ovrednoti in prilagodi delu, ki je bilo opravljeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik svojemu ugovoru res ni priložil potrdil o plačilu, vendar pa v ugovoru smiselno trdi tudi, da storitve, zaračunane v računu št. 154/2005 z dne 7.3.2005, niso bile v celoti opravljene. Natančnejšega ugovora dolžnik, glede na to, da v računu opravljene in zaračunane storitve niso specificirane, ni mogel podati. Prav tako pa ob tako nespecificiranem računu ni mogoče preveriti pravilnosti uporabe materialnega prava, to je Odvetniške tarife, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugovor štelo za obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Obrazloženemu ugovoru pa po določbi 2. odst. 62. člena ZIZ sledi le razveljavitev sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. V nadaljevanju postopka bo pravdno sodišče moralo ugotoviti ali je bil račun izdan v skladu z Odvetniško tarifo ter odločiti o utemeljenosti upnikovega zahtevka oziroma o utemeljenosti trditev v dolžnikovem ugovoru.

Ker je glede na povedano odločitev sodišča prve stopnje pravilna, je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zaradi neuspeha pritožbe bo moral pritožnik kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka(prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).