Supreme Court allows extension of denationalization claim to new party without consent under special procedural rules.

Reviziji se ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita glede odločitve o razširitvi predloga na nasprotno udeleženko M. - kmečko zadrugo z.o.o. S. ter se zadeva tudi v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Glede na posebne določbe Zakona o nepravdnem postopku in Zakona o denacionalizaciji v konkretnem postopku ni mogoče smiselno uporabiti določbe 192.čl. Zakona o pravdnem postopku, po kateri je možna razširitev tožbe na novega toženca le z njegovo privolitvijo. Uporaba take določbe v nepravdnem postopku ne bi zagotavljala možnosti, da bi bili vključeni v postopek vsi, katerih interes bi utegnil biti prizadet s sodno odločbo. Za razširitev zahteve za denacionalizacijo na novega nasprotnega udeleženca tudi ni bilo ovire v 64.čl. Zakona o denacionalizaciji, ki določa rok za vložitev zahteve. V konkretnem primeru je bila predlagateljičina zahteva s potrebnimi elementi iz 62.čl. zakona vložena pravočasno in jo je treba kot tako obravnavati proti vsem nasprotnim udeležencem.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom izreklo, da se sprememba predloga z dne 6.4.1994 na M. - kmečko zadrugo S. z.o.o. ne dovoli in da se predlog proti njej zavrže. Predlog predlagateljice z dne 2.12.1993 proti Republiki Sloveniji, Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ter M. d.o.o. S. je zavrnilo. Pritožbi predlagateljice je sodišče druge stopnje delno ugodilo, zavrnilni del izpodbijanega sklepa je razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Predlagateljica je vložila proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, kolikor je bila z njim njena pritožba zavrnjena. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani del sklepa sodišča druge stopnje in tč. 1 izreka sodišča prve stopnje razveljavi. V obrazložitvi revizije navaja, da bi bilo mogoče glede spremembe predloga smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) le v primeru, če v Zakonu o nepravdnem postopku ali v kakšnem drugem zakonu ne bi bilo drugače določeno. Večina zahtev za denacionalizacijo se rešuje v upravnem postopku, kjer upravni organi razširitev zahtevkov dovoljujejo, saj predlagatelji v mnogih primerih ne morejo vedeti, kdo ima njihovo podržavljeno premoženje, zlasti kadar se dejansko stanje ne ujema z vpisom v zemljiški knjigi. V konkretni zadevi je bilo z odločitvijo obeh sodišč kršeno ustavno načelo enakosti pred zakonom.

Revizija je bila vročena nasprotnim udeležencem, ki nanjo niso odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog proti M. -kmečki zadrugi S. z.o.o. iz dveh razlogov. Ker je predlagateljica predlog razširila na novega nasprotnega udeleženca šele 6.4.1994, torej po roku, ki ga je za vložitev zahteve določil Zakon o denacionalizaciji (ZDen) - 7.12.1993, je štelo, da je zamudila rok za spremembo predloga. Razen tega pa da M. - kmečka zadruga S. z.o.o. ni privolila, da vstopi v postopek in zato ni pogojev za spremembo z analogno uporabo določbe 192.čl. ZPP. Sodišče druge stopnje se je z razlogi sodišča prve stopnje strinjalo. Stališčem sodišč prve in druge stopnje pa ni mogoče pritrditi. Po 56.čl. Zakona o denacionalizaciji odloča o zahtevi za denacionalizacijo po 5.čl. tega zakona sodišče v nepravdnem postopku. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe 60.čl. o strankah v postopku. V 60.čl. je določeno, da so stranke v postopku za denacionalizacijo upravičenec, njegov pravni naslednik ter zavezanec oziroma druga pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Zakon o nepravdnem postopku določa v 19.čl., da so udeleženci v postopku poleg predlagatelja in osebe, proti kateri je predlog vložen, še osebe, glede katerih se vodi postopek, oziroma na katere se postopek neposredno nanaša, ter osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Glede na take posebne določbe Zakona o nepravdnem postopku in Zakona o denacionalizaciji v konkretnem postopku ni mogoče smiselno uporabiti določbe 192.čl. Zakona o pravdnem postopku, po kateri je možna razširitev tožbe na novega toženca le z njegovo privolitvijo. Uporaba take določbe v nepravdnem postopku ne bi zagotavljala možnosti, da bi bili vključeni v postopek vsi, katerih interes bi utegnil biti prizadet s sodno odločbo. Za razširitev zahteve za denacionalizacijo na novega nasprotnega udeleženca tudi ni bilo ovire v 64.čl. Zakona o denacionalizaciji, ki določa rok za vložitev zahteve. V konkretnem primeru je bila predlagateljičina zahteva s potrebnimi elementi iz 62.čl. zakona vložena pravočasno in jo je treba kot tako obravnavati proti vsem nasprotnim udeležencem. Z zavrženjem predloga, razširjenega na novega nasprotnega udeleženca, so bile zmotno uporabljene določbe Zakona o denacionalizaciji. Zato je revizijsko sodišče zadevni sklep sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.