Appeal dismissed; employer failed to reassign employee to equivalent role before termination per ZJU 163.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Ker tožena stranka - občina, pri redni odpovedi PZ iz poslovnega

razloga tožnici, zaposleni na delovnem mestu "administrativni

sodelavec", ni upoštevala določila 1. in 2. odstavka 163. člena

ZJU (ki določa, da se delavca, katerega delo ni več potrebno,

premesti na delovno mesto, ki je ovrednoteno z enako osnovno

plačo in za katerega izpolnjuje pogoje, če je tako delovno mesto

prosto; če takega delovnega mesta ni, pa se mu nudi

prekvalifikacija oz. dokvalifikacija), je podana redna odpoved PZ

nezakonita. Skladno s citiranimi določbami bi morala tožena

stranka pred redno odpovedjo PZ iz poslovnega razloga ugotoviti,

ali bi bilo mogoče tožnico glede na to, da se je izobraževala za

pridobitev VII. stopnje strokovne izobrazbe, premestiti na novo

sistemizirano delovno mesto "poslovni sekretar", za katerega se

je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe.

Ker je tožnici delovno razmerje prenehalo skladno z 2.

odstavkom 118. člena ZDR, je upravičena do odškodnine oz.

odmene zaradi izgube zaposlitve. Pri odločitvi o višini

odškodnine je sodišče upoštevalo višino mesečne plače

tožnice in dejstvo, da iskalec zaposlitve praviloma v enem

letu najde nove zaposlitev in ji prisodilo odškodnino v

višini 12-ih mesečnih plač.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je

redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, izdana

s strani tožene stranke dne 18.7.2003, potrjena z odločbo

komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 21.8.2003,

nezakonita. Ugotovilo je, da je tožnica v delovnem razmerju pri

toženi stranki do vključno 31.3.2004, reintegracijski zahtevek za

čas po 31.3.2004 je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je

dolžna tožnici za čas od nezakonitega prenehanja delovnega

razmerja do 31.3.2004 priznati vse pravice iz delovnega razmerja,

vključno s pravico do plače za delovno mesto administrativnega

sodelavca za društva (sodelavec I), ki se uvršča v V. tarifni

razred ter od bruto zneska mesečne plače odvesti vse prispevke in

davščine ter tožnici izplačati neto mesečne zneske skupaj z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega 19. dne v mesecu za

pretekli mesec, ter da je dolžna tožnici izplačati odškodnino v

znesku 2.400.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki

tečejo od 1.4.2004 dalje do plačila. Odločilo je, da je tožena

stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini

175.032,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od

dneva odločitve sodišča prve stopnje do plačila.

Zoper ugodilni del sodbe (1., 2., 3., 5. in 6. točka izreka) se

pritožuje tožena stranka iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega

stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava ter

bistvene kršitve postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu

spremeni tako, da tožbeni zahtevek tudi v izpodbijanem delu

zavrne. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je

kršila določila 2. odstavka 163. člena Zakona o javnih

uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS št. 56/2002 in nadaljnji) in 3.

odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002, Ur. l.

RS št. 42/2002), ker tožnici ni ponudila delovnega mesta poslovni

sekretar. Navaja, da sta delovni mesti tajnica in poslovni

sekretar povsem drugačnega značaja, z drugačnimi opisi del in

nalog ter različni po zahtevnosti opravljenega dela in obsegu.

Navaja, da je tožnica sama izrecno izjavila, da ni hotela nikomur

povedati, da se šola, in da ni pričakovala, da bo dobila

zaposlitev za VI. stopnjo, dokler ne bo končala šolanja. Tožnica

ni pretendirala za delovno mesto poslovne sekretarke, in ko se je

pojavila potreba za zapolnitev delovnega mesta, ni imela namena

spreminjati svojega šolanja. Tožnica ni nikoli hotela pridobiti

VI. stopnje izobrazbe, temveč je hotela končati šolanje za VII.

stopnjo izobrazbe. Tožena stranka je zavezana upoštevati le tiste

podatke, ki jih zaposleni uradno sporočijo in ne neuradnih

podatkov. Pri toženi stranki se je potreba po delu poslovne

sekretarke pojavila, ko se je bivša tajnica župana upokojila,

delovno mesto tajnice je bilo ukinjeno in ustanovljeno delovno

mesto poslovnega sekretarja. Tožena stranka je za tožnico iskala

ustrezno zaposlitev, tudi izven meja svoje občine, vendar brez

uspeha. Spoštovala je vsa zakonska določila, zato je njena

pritožba v celoti utemeljena.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem

delu preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po

uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2.

odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS

št. 26/99 - 2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Ob

navedenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče

prve stopnje dejansko stanje popolno ugotovilo, da je materialno

pravo pravilno uporabilo in da bistvenih kršitev določb postopka,

na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ni

zagrešilo.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena

stranka ukinila delovno mesto administrativni sodelavec za

društva - sodelavec I, zato ob ugotovitvi, da ni možnosti

zaposlitve tožnice na drugem delovnem mestu, tožnici po postopku,

ki ga je izvedla pravilno, redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi

iz poslovnih razlogov. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je

odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožena stranka ni

ravnala v skladu z določbo 2. odstavka 163. člena ZJU, saj je

obstojala možnost za dokvalifikacijo in razporeditev na delovno

mesto poslovnega sekretarja. Ugotovilo je, da je tožena stranka v

času, ko so društva sporočila, da ne bodo potrebovala

administrativne sodelavke, objavila razpis za novo sistemizirano

delovno mesto poslovni sekretar. Tožena stranka je vedela, sicer

neformalno, da se tožnica izobražuje za pridobitev VII. stopnje

strokovne izobrazbe, zato ni bilo pravega razloga, da tožnica ne

bi mogla opravljati prostega dela do pridobitve višje izobrazbe.

Glede na navedeno je zaključilo, da za odpoved pogodbe o

zaposlitvi tožnici niso bili podani resni in utemeljeni razlogi,

kot to določa 2. odstavek 163. člena ZJU. Ugotovilo je, da

nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče, ker so zasedena

vsa delovna mesta pri toženi stranki, med strankami pa so tako

porušeni medsebojni odnosi, da ni več možnosti za vrnitev tožnice

na delo, zato je ob upoštevanju 2. odstavka 118. člena ZDR/02

ugotovilo trajanje delovnega razmerja do 31.3.2004.

Četrti člen Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega

razmerja na pobudo delodajalca (Zakon o ratifikaciji, Ur. l. SFRJ

št. 4/84 - Mednarodne pogodbe, Akt o notifikaciji nasledstva, Ur.

l. RS št. 18/92) določa, da delovno razmerje delavcu ne preneha,

če za to ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem

delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove

ali službe. Tudi ZDR/2002 v 1. odstavku 82. člena določa, da je

delodajalec dolžan v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

dokazati utemeljen razlog odpovedi.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da se je z upokojitvijo tajnice

župana in ukinitvijo delovnega mesta tajnice pojavila potreba po

delu poslovnega sekretarja takoj. Postopek odpovedi pogodbe o

zaposlitvi je v ZJU določen v 163. členu. V primeru, da delo na

delovnem mestu, na katerem dela strokovno tehnični uslužbenec, ni

več potrebno, se ga premesti na delovno mesto, ki je ovrednoteno

z enako osnovno plačo in za katero izpolnjuje pogoje, če je tako

delovno mesto prosto. V primeru, če ni prostega takega delovnega

mesta, se delavcu zagotovi poklicna prekvalifikacija, ali

dokvalifikacija, na podlagi katere izpolni pogoje oziroma se

usposobi za delovno mesto in se ga premesti na takšno delovno

mesto.

Tožena stranka je za tožnico iskala možnost zaposlitve v javnih

zavodih in organih, za katere je vzpostavljen interni trg dela,

ni pa upoštevala možnosti, določene v 2. odstavku 163. člena ZJU.

Tožnica se je izobraževala za pridobitev VII. stopnje strokovne

izobrazbe, o čemer je bila tožena stranka neformalno seznanjena.

Ko je tožena stranka dopolnila sistemizacijo z delovnim mestom

poslovni sekretar in v aprilu 2003 objavila prosto delovno mesto,

še ni bilo znano, da bo potreba po delu tožnice na delovnem mestu

administrativni sodelavec prenehala. Pritožbena navedba, da

tožnica ni pretendirala na delovno mesto poslovne sekretarke

zato, ker se je zavedala, da za tako delo ni usposobljena, je

neutemeljena, saj tožnica ob objavi delovnega mesta še ni vedela,

da bo delo na delovnem mestu administrativni sodelavec postalo

nepotrebno. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča

prve stopnje, da ni bilo razloga, da ne bi mogla tožnica dela na

delovnem mestu poslovne sekretarke opravljati do pridobitve višje

izobrazbe, glede na dejstvo, da se je izobraževala.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo določbo 2.

odstavka 118. člena ZDR. V konkretnem primeru je sodišče prve

stopnje ugotovilo, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov

obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ni več

mogoče, zato je ugotovilo, da delovno razmerje tožnici traja do

odločitve sodišča prve stopnje ter se ji prizna odškodnina

oziroma odmena v višini 2.400.000,00 SIT zaradi izgube

zaposlitve. Pri odmeri je sodišče prve stopnje upoštevalo zadnjo

plačo v višini 200.000,00 SIT in dejstvo, da je eno leto tista

doba, v kateri iskalec zaposlitve praviloma najde drugo

zaposlitev.

Tožena stranka v dokaznem postopku ni uspela dokazati, da so

obstajali resni in utemeljeni razlogi za odpoved pogodbe o

zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Zato so nasprotne pritožbene

navedbe neutemeljene.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je

pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Ker tožena

stranka s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče odločilo, da

stroške pritožbenega postopka krije sama.