Appeal dismissed: Syndicate's objection to dismissal only suspends termination effect, not legality.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zgolj nasprotovanje sindikata podani odpovedi pogodbe o

zaposlitvi nima za posledico zadržanja namere delodajalca, da

poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, ampak zadržanje učinkovanja

prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ob predpostavki,

če delavec pri delodajalcu to tudi zahteva. Zadržanje učinkovanja

prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi pri delodajalcu

traja do poteka roka za arbitražno oziroma sodno varstvo v skladu

s 1. odst. 85. člena ZDR. Rok za sodno varstvo je določen v 3.

odsst. 204. člena ZDR in znaša 30 dni, ki začne teči od dneva

vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zato zadržanje prenehanja

pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi lahko traja najdalj do

izteka tega roka. Podaljšanje zadržanja do izvršljive arbitražne

odločbe oziroma do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne

odredbe, pa je možna ob izpolnjenih pogojih določenih v 3. odst.

85. člena ZDR. Prvi pogoj za podaljšanje zadržanja je zadržanje

pri delodajalcu, ki nastopi na zahtevo delavca ob podanem

nasprotovanju sindikata, drugi pogoj pa predstavlja vložitev

predloga za izdajo začasne odredbe pred pristojnim delovnim

sodiščem. Pravna posledica obrazloženega nasprotovanja odpovedi

pogodbe o zaposlitvi je lahko le v zadržanju učinkovanja

prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ne predstavlja

pa že razloga za nezakonitost podane odpovedi. Zato le

nasprotovanje sindikata podani odpovedi še ne izkazuje verjetnosti

obstoja tožničine terjatve.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog

za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožeča stranka zahtevala:

- da je tožena stranka dolžna tožeči stranki vzpostaviti delovno

razmerje po pogodbi o zaposlitvi, ki ji jo je dne 10.11.2005

odpovedala, z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz

pogodbe o zaposlitvi;

- da se toženi stranki izreče denarna kazen v višini 5.000.000,00

SIT za primer, če ne bo izpolnila obveznosti v roku in na način

kot je določen v zgornjem odstavku;

- če tožena stranka ne bo izpolnila obveznosti, opravi sodišče po

uradni dolžnosti izvršbo, na podlagi sklepa o izrečeni kazni, z

rubežem sredstev tožene stranke, ki se nahaja na transakcijskem

ali kateremkoli drugem računu, zlasti na računu št. ..., ter s

prenosom zarubljenih sredstev na račun upnika št.....

oziroma podrejeno:

- da je tožena stranka dolžna do pravnomočnosti odločitve v

predmetnem delovnem sporu tožeči stranki izplačevati mesečno

nadomestilo plače v bruto znesku 122.600,00 SIT in sicer vsakega

5. dne v mesecu za pretekli mesec, v primeru zamude skupaj z

zakonskimi zamudnimi obrestmi ter o tem predložiti najkasneje do

20. dne v mesecu dokazilo tožeči stranki in sodišču;

- da se v primeru neizpolnitve obveznosti v korist tožeče

stranke, NLB, d.d., Ljubljana naloži, da vsakega 5. dne v mesecu

za pretekli mesec opravi rubež sredstev tožene stranke na računu

št.... v višini 122.600,00 SIT povečanega za zakonske zamudne

obresti od dneva zapadlosti do plačila ter prenakaže ta sredstev

na račun tožeče stranke odprt pri ....

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne

uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev postopka ter zmotne

ugotovitve dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga,

da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek. Po mnenju pritožnice je

stališče sodišča prve stopnje, da tožnica ni izkazala verjetnosti

obstoja terjatve do tožene stranke, kakor to zahteva 272. člen

ZIZ, napačno. Tožnica je že v tožbi zatrjevala, da ji nikakor ni

mogoče očitati naklepa ali hude malomarnosti, kar bi lahko bilo

podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, razjasnitvi tega

dejanskega stanja pa je namenjen postopek pred naslovnim

sodiščem, ki je bil uveden z obravnavano tožbo. Po mnenju

pritožnice je verjetnost obstoja terjatve izkazala z dovolj

visoko stopnjo verjetnosti, zato so po njenem mnenju podani

pogoji za izdajo začasne odredbe, dokončna vsebinska odločitev pa

je itak prepuščena sodišču, ki bo presodilo, ali je podana

izredna odpoved zakonita ali ne. Že samo dejstvo, da je sindikat,

katerega članica je bila tožnica ob uvedbi postopka izredne

odpovedi, nasprotoval podani odpovedi, daje navedbam tožeče

stranke dodatno težo in kaže na njihovo verodostojnost in prav to

mnenje tudi izkazuje obstoj terjatve tožeče stranke do tožene

stranke. Ker je prvostopno sodišče štelo, da verjetnost terjatve

ni izkazana, se tudi ni spuščalo v presojo izkazanih pogojev po

2. odst. 272. člena ZIZ, kar ni pravilno. Zlasti navedba sodišča,

da bo tožnici povrnjena vsa škoda, v kolikor bo tekom postopka

uspela izkazati utemeljenost svojega zahtevka, je povsem pavšalna

in zato nepotrebna. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da

se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadeva

vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter priznajo tudi

pritožbeni stroški.

Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo tožnice, v katerem

prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče

pritožbo tožnice zavrne kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča

prve stopnje. Očitno je tožeča stranka spregledala nekaj razlogov

v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zlasti navedbo sodišča, da z

zagovorom tožeča stranka ni uspela izkazati, da obstaja več

argumentov za neutemeljenost odpovedi. Nikakor se tožena stranka

ne strinja s pritožbenim argumentom, da ima že samo nasprotovanje

sindikata posebno težo, ki izkazuje verjetnost obstoja terjatve.

Sicer pa je tožena stranka že v odgovoru na tožbo navedla, da je

bilo mnenje sindikata neobrazloženo in da ne ustreza zakonskim

pogojem. Sindikat je v svojem mnenju glede same tožničine kršitve

pogodbene obveznosti navedel le to, da se po "njihovih

informacijah in podatkih" kršitve delavke kažejo v drugačni luči

in pozval toženo stranko na mirno rešitev spora in izboljšanje

odnosov med sindikatom in delodajalcem. Z ničemer pa se sindikat

ni opredelil do vseh pravno odločilnih dejstev, zlasti ne do

tega, da tožnica za koriščenje letnega dopusta ni od nadrejenega

delavca pridobila pisne odobritve in je kljub temu izkoristila

tritedenski letni dopust, kar predstavlja hudo in grobo

nespoštovanje navodil delodajalca.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na

bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po

uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena Zakona o

pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004), v

zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega

prava. V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih

bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP, na

katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, izpodbijani

sklep pa je tudi ustrezno obrazložen, saj vsebuje razloge o vseh

odločilnih dejstvih, od katerih je odvisna pravilna in zakonita

odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe.

Skladno z določbo 43. člena Zakona o delovnih in socialnih

sodiščih (Ur.l. RS št. 2/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) lahko

sodišče med postopkom tudi po uradni dolžnosti izda začasne

odredbe, ki so potrebne, da se prepreči uporaba sile ali nastanek

težko nadomestljive škode. Na podlagi 4. odst. istega člena se

začasne odredbe izdajo po določbah zakona, ki urejajo

zavarovanje, če ni v tem členu določeno drugače. Na predlog

stranke pa sodišče lahko izda začasno odredbo, če so za to

izpolnjeni pogoji iz 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju

(Ur.l. RS št. 51/98, 75/02 - 16/2004 - ZIZ), ki določa pogoje za

izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih terjatev.

Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi zavzelo pravilno

stališče, da tožnica v tej fazi postopka zaenkrat še ni izkazala

verjetnosti obstoja terjatve, to je utemeljenost zahtevka za

ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi

podane po 2. alinei 1. odst. 111. člena Zakona o delovnih

razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR) ter utemeljenosti

reintegracijskega in reparacijskega zahtevka. Pravilno ugotavlja

sodišče prve stopnje, da na podlagi listin, ki so v spisu, zlasti

pisne obdolžitve, vabila na zagovor, zapisnika o podanem zagovoru

v zvezi z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in obrazložitve

same izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena

stranka podala tožnici dne 10.11.2005, ni mogoče zaključiti, da

je tožnica izkazala več argumentov, ki bi kazali na to, da je

podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Verjetnost terjatve tožnica ni izkazala s tožbeno navedbo, da ji

nikakor ni mogoče očitati naklepa ali hude malomarnosti, kar bi

lahko predstavljalo podlago za izredno odpoved pogodbe o

zaposlitvi po citirani zakonski določbi. Tudi dejstvo, da je

sindikat nasprotoval podani izredni odpovedi, ne dokazuje obstoja

verjetnosti nedenarne terjatve, kar je eden izmed zakonsko

določenih pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje

nedenarne terjatve v smislu 272. člena ZIZ.

Zmotno je tudi stališče pritožbe, da naj bi bila verjetnost

terjatve izkazana že s tem, da je sindikat v skladu s 3. odst.

84. člena ZDR nasprotoval podani odpovedi. Po 84. členu ZDR mora

delodajalec, če delavec seveda to zahteva, o nameravani izredni

odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti sindikat, katerega

član je delavec ob uvedbi postopka. Sindikat lahko poda svoje

mnenje v roku 8 dni, če svojega mnenja v navedenem roku ne poda

se šteje, da odpovedi ne nasprotuje. Če pa sindikat nasprotuje

dani odpovedi, mora obrazložiti, zakaj meni, da zanjo ni

utemeljenih razlogov, kakor tudi zakaj postopek ni bil izveden

skladno z zakonom. Svoje nasprotovanje mora pisno in vsebinsko

obrazložiti.

V konkretnem primeru iz mnenja sindikata (priloga A 5) z dne

4.11.2005 izhaja, da je sindikat predlagal oblikovanje skupnega

sestanka, na katerem bi lahko postavili temelje k izboljšanju

sodelovanja med vodstvom podjetja in vodstvom sindikalne

podružnice, zlasti pa, da bi se na tem dogovoru razjasnile

določene okoliščine v zvezi s tožničino zahtevo o odobritvi

dopusta. S pogovorom bi o teh stvareh lahko skupaj razjasnili

nekatera pomembna dejstva in s tem ublažili posledice za delavko,

hkrati pa bi lahko poiskali skupno rešitev, ki bi bila za delavko

in tudi za vse v sindikatu SKEI sprejemljivejša, manj drastična

in v blažji obliki, kot je navedena v pisni obdolžitvi. Z

navedenim mnenjem je sindikat tožničinega delodajalca tudi

opozoril na določbo 85. člena ZDR, po katerem ima sindikatovo

nasprotovanje za posledico zadržanje namere delodajalca za podajo

izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Navedena trditev sindikata podana v mnenju ne vzdrži.

Nasprotovanje sindikata podani odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima

za posledico zadržanja namere delodajalca, da poda odpoved, ampak

zadržanja učinkovanja prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi

odpovedi, ob predpostavki, da delavec pri delodajalcu to tudi

zahteva.

Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi

odpovedi pri delodajalcu traja do poteka roka za arbitražno

oziroma sodno varstvo v skladu s 1. odst. 85. člena ZDR. Rok za

sodno varstvo je določen v 3. odst. 204. člena ZDR in znaša 30

dni, ki začne teči od dneva vročitve odpovedi pogodbe o

zaposlitvi. Zato zadržanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi

odpovedi lahko traja najdalj do izteka tega roka. Podaljšanje

zadržanja do izvršljive arbitražne odločbe oziroma do odločitve

sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe je možna ob

izpolnjenih pogojih določenih v 3. odst. 85. člena ZDR. Prvi

pogoj za podaljšanje zadržanja je nastop zadržanja pri

delodajalcu, ki ga zahteva delavec ob podanem nasprotovanju

sindikata, drugi pogoj pa je vložitev predloga za izdajo začasne

odredbe, če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost

izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pravna posledica

obrazloženega nasprotovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s

strani sindikata, katerega član je delavec ob uvedbi postopka, je

lahko le v zadržanju učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi

zaradi odpovedi, ne predstavlja zadržanje pa že razloga za

nezakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na

navedeno sindikatovo nasprotovanje podani izredni odpovedi ne

izkazuje verjetnosti obstoja tožničine terjatve.

V obravnavanem primeru ne prevladujejo okoliščine, ki govorijo v

prid obstoja zatrjevane nezakonitosti redne odpovedi (način

odobravanja konkretnega dopusta, nasprotovanje sindikata), nad

tistimi, ki govorijo proti obstoju teh dejstev, zato je stališče

prvostopenjskega sodišča, da tožeča stranka svoje terjatve ni

verjetno izkazala, tudi po oceni pritožbenega sodišča materialno

pravno pravilno.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi, niti

razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti,

je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP

pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep

sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče

odločilo, da krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (1.

odst. 165. člen, v zvezi s 154. členom ZPP).