Employment contract termination for business reasons upheld despite raw material price increases and currency fluctuations.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Zaradi zaradi zmanjšanja naročil pri toženi stranki, do katerega

je prišlo zaradi podražitve surovin (jekla) na svetnovnem trgu in

spremenjenega tečaja dolarja, je tožena stranka ukinila določene

programe in posledično tudi tožnikovo delovno mesto - samostojni

tehnolog. Zato je redna odpoved PZ iz poslovnega razloga

zakonita, čeprav so se posamezne naloge s tožnikovega delokroga

razporedile med druge delavce tožene stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek za

razveljavitev odločbe z dne 16.9.2003, s katero je tožena stranka

redno odpovedala tožniku pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih

razlogov; zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno

razmerje pri toženi stranki dne 31.10.2003 ni prenehalo in mu še

traja, zaradi česar ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na

delo, mu za čas od dne 1.11.2003 do vrnitve nazaj na delo vpisati

delovno dobo v delovno knjižico, priznati vse pravice iz

delovnega razmerja, vključno s pravico do nadomestila plače v

bruto mesečnih zneskih, od teh zneskov odvesti pristojnim

organizacijam vse prispevke in davke ter nato dobljene neto

mesečne zneske izplačati tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi

obrestmi, ki tečejo od vsakega zneska od 18. dne v mesecu za

pretekli mesec, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe. Glede

stroškov postopka je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške

postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka po pravilnem

postopku in iz utemeljenih razlogov odpovedala tožniku pogodbo o

zaposlitvi.

Tožnik se je pritožil zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po

določbi 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l.

RS, št. 26/99 - 2/04), ki se v skladu z določbo 1. odst. 14. čl.

Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur. l. RS št.

19/94) uporablja tudi v postopkih pred delovnimi sodišči. Navaja,

da pisna odpoved ne vsebuje obrazložitve, zaradi katerih pogojev

je prenehala potreba po opravljanju njegovega dela. V

obrazložitvi odpovedi je samo navedeno, da je tožena stranka

obvezno zmanjšala število zaposlenih v upravi, ne da bi to

dodatno pojasnila. Odpoved pogodbe ni bila podana v roku 30 dni

od seznanitve z razlogi, temveč šele po treh mesecih. Delovno

mesto samostojnega tehnologa sploh ni bilo ukinjeno, temveč se je

po novi sistemizaciji zmanjšalo v obsegu enega delovnega mesta.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje le na skupščino z

dne 30.6.2003, ko še ni bilo govora o novem pravilniku in

ukinitvi delovnega mesta. Dvomi, da je bila sistemizacija

sprejeta v septembru mesecu 2003. Z zaslišanjem prič ni bilo

potrjeno, da bi bil pravilnik že v poletnih mesecih tega leta

izobešen na oglasni deski, in da bi bili delavci seznanjeni z

njegovo vsebino. Sumi, da je bil pravilnik ustrezno antidatiran

le za potrebe sodnega postopka. Nadalje navaja, da se po

skupščini tožene stranke njegove naloge niso v ničemer zmanjšale,

ali da bi ugotovil padec proizvodnje. Poleg tega opozarja na

pristransko izpoved zakonitega zastopnika in tehničnega

direktorja tožene stranke. V zadevi bi se moral angažirati

izvedenec ustrezne stroke, ki bi nepristransko ocenil, kaj je v

spornem času dejansko delal, in če se njegova dela pri toženi

stranki še vedno opravljajo. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče

spremeni sodbo tako, da zahtevkom v celoti ugodi oz. podrejeno,

da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo

sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo v mejah pritožbenega

izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve

določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava (2. odst.

350. čl. ZPP). Po takšnem preizkusu je ugotovilo, da vsebuje

izpodbijana sodba pravilne dejanske in pravne razloge. Sodišče

prve stopnje je na ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno

uporabilo materialno pravo. Poleg tega tako v zvezi z izvedenim

postopkom kot izdano sodbo ni storilo nobene bistvene postopkovne

kršitve, na katere opozarja pritožba in na katere je moralo

pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Zato v izogib

ponavljanju pravilno obrazloženih razlogov v izpodbijani sodbi na

tožnikove pritožbene navedbe še odgovarja.

V tožnikovem primeru gre za individualno odpoved pogodbe o

zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je tožena stranka ocenila,

da je postalo njegovo delo, za katero je sklenil pogodbo o

zaposlitvi, to delo je samostojnega tehnologa nepotrebno, ker so

se zmanjšale potrebe po takšnem delu, v kolikor pa so še v manjši

meri obstajale, so se preostale tožnikove naloge prerazporedile

na druge delavce. Odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnika ima

podlago v določbi 1. odst. 88. čl. Zakona o delovnih razmerjih

(ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002) po kateri delodajalec redno odpove

delavcu pogodbo o zaposlitvi zaradi organizacijskih in

tehnoloških razlogov na strani delodajalca. Tožena stranka je na

skupščini v mesecu juniju 2003 obravnavala problematiko

zmanjšanega obsega proizvodnje zaradi zmanjšanja naročil po

izdelani posodi. Ker je pretežno izvozno usmerjena družba, je na

poslovni rezultat precej vplival padec ameriškega dolarja oz. na

drugi strani podražitev jekla na svetovnih trgih, kar je povečalo

stroške proizvodnje. Na skupščini tožene stranke v mesecu juniju

2003 se še niso določila imena posameznih presežnih delavcev,

temveč kasneje v mesecu septembru, ko je bila sprejeta

sistemizacija delovnih mest, ki ni več vsebovala tožnikovega

delovnega mesta. Tožena stranka ni imela objektivnih možnosti, da

bi tožniku ohranila delo s tem, da bi ga ustrezno dokvalificirala

ali mu našla zaposlitev pod spremenjenimi pogoji. Tožena stranka

je tudi postopkovno pravilno ravnala, saj je tožniku odpovedala

pogodbo o zaposlitvi v rokih iz določbe 5. odst. 88. čl. ZDR.

Zmotno je navajanje pritožbe, ki opozarja, da je šlo v tožnikovem

primeru za prenehanje dela v upravi. Tožena stranka je v sporu z

zaslišanjem zakonitega zastopnika G. in tehničnega direktorja

G. dokazala, da so takšen naziv uporabljali za režijske delavce,

med katere je spadalo tudi tožnikovo delo samostojnega tehnologa.

Šlo je za tri takšna delovna mesta, to je surovinskega in

emajlirskega tehnologa ter tehnologa za embaliranje, ki ga je v

zadnji fazi izvajal tožnik. V fizičnem smislu se je zmanjšal

obseg tega delovnega mesta, pri čemer je tožena stranka opravila,

v kolikor so še ostala iz tožnikovega delokroga, prenesla na

druge izvajalce.

Neutemeljena je pritožba, da je šlo pri izpovedbah vodilnih

delavcev za pristransko pričevanje. Tožnik tega v sporu ni v

ničemer dokazal. V tej zvezi ne obstojijo nikakršni razlogi, da

se izpovedbam navedenih prič ne bi verjelo. Tehnični direktor je

celo izpovedal, da na tožnikovo delo ni imel posebnih pripomb,

saj je upošteval njegova navodila. Poudaril je, da je tožnik

človek kot vsi drugi, morda je bil pri katerem opravilu malo

počasnejši, da ga je bilo potrebno vzpodbujati. Odločilno pa je

bilo, da so se zmanjšale potrebe po njegovem delu iz že

ugotovljenih, to je organizacijskih in tehnoloških razlogov.

Neutemeljena je pritožba, da je bil pravilnik o novi

sistemizaciji antidatiran na 1.9.2003 oz. sprejet zgolj iz

razloga sodnega postopka. Tožena stranka je v sporu z izpovedbo

zakonitega zastopnika dokazala, da so se postopki sprejemanja

pravilnika začeli že v poletnih mesecih leta 2003, pri njegovem

sprejemanju je, kot je izpovedala predsednica sindikata

Medvedova, sodeloval s predlogi tudi sindikat. Predsednica je

zaprosila občinski sindikat za pregled pravilnika, ker sama ni

pravnica. Tožena stranka je z novim pravilnikom, ki je bil po

izpovedbah prič sprejet v septembru mesecu 2003, ukinila več

delovnih mest ter preostala potrebna opravila iz ukinjenih

delovnih mest porazdelila na druga delovna mesta vse v cilju

racionalizacije in zmanjšanja stroškov proizvodnje. Po ugotovitvi

pritožbenega sodišča gre za razlog, ki je povsem poslovne narave

in v domeni delodajalca z namenom smotrne organizacije dela in

povečanja delovnih rezultatov.

Neutemeljena je pritožba o angažiranju izvedenca ustrezne stroke,

ki bi nepristransko ocenil potrebe po tožnikovem delu. Pritožbeno

sodišče soglaša z razlogi v izpodbijani sodbi, da izvedba

takšnega dokaza (pritožba niti ne navaja iz katere stroke bi bil

potreben izvedenec) glede na izvedene listine in izpovedb prič ne

bi doprinesla k drugačni odločitvi. Tožena stranka je v sporu

dokazala, katere okoliščine in ukrepi so v letu 2003 narekovale

zmanjšanja potreb po določenih delih, kar se nanaša tudi na dela

in naloge tožnikovega delovnega mesta samostojnega tehnologa, to

je obstoj resnih in utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o

zaposlitvi tožnika iz poslovnih razlogov.

Pritožbeno sodišče je po takšnem preizkusu sodbe ugotovilo, da

uveljavljeni pritožbeni razlogi tožnika niso utemeljeni. Zato je

zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo izpodbijano sodbo (353.

čl. ZPP).

Tožnik je v zvezi s pritožbo priglasil stroške. Ker z njo ni

uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. čl. v

zvezi s 1. odst. 155. čl. ZPP).