Legislator Case Law & Legislation
VDS sodba Pdp 1011/2004 ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.1011.2004 AI generated

Appeal dismissed: employer's dismissal of all staff at a closed post is not discriminatory.

Case Number VDS sodba Pdp 1011/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the plaintiff's claim that her termination was discriminatory due to her sick leave record. The employer proved they closed the courier position entirely and offered new roles to only one of the three affected employees. The court ruled that dismissing all staff at a closed post cannot constitute discrimination, as the law does not mandate which single employee must be offered the new position.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o delovnih razmerjih; Če delodajalec odpove pogodbe zaposlitvi vsem izvajalcem na ukinjenem delovnem mestu, ne more biti to diskriminatorna odpoved, saj zakon ne določa, kateremu delavcu mora biti ponujena nova zaposlitev.

Keywords

AI generated
termination for business reasons discrimination in employment closed work position sick leave record employer discretion appeal procedure labor dispute

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če se PZ iz poslovnega razloga zaradi ukinitve delovnega

mesta odpove vsem izvajalcem na tem delovnem mestu, ne more

iti za odpoved PZ iz diskriminatornega razloga. Za to bi

lahko šlo le, če bi bila odpoved PZ odpovedana le nekaterim

izvajalcem na tem delovnem mestu.

Če delodajalec sklenitev PZ pod spremenjenimi pogoji lahko ponudi

le eni delavki, PZ na delovnem mestu "kurir" pa je bila

odpovedana trem delavkam, zakon ne določa, kateremu delavcu mora

ponudi sklenitev PZ pod spemenjenimi pogoji, ampak o tem odloča

delodajalec sam.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek na razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnih razlogov z dne 12.5.2003 in ugotovitev, da tožnici

delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in da še traja z

vsemi pravicami, ki gredo iz delovnega razmerja ter da je tožena

stranka dolžna povrniti prejemke, ki bi jih prejela, v kolikor ne

bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti posameznega mesečnega

zneska dalje do plačila in da je tožena stranka dolžna organom in

institucijam, določenim z zakonom od zneskov plačati ustrezne

davščine in prispevke. Sklenilo je, da tožnica sama nosi svoje

stroške postopka.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku

pritožuje tožeča stranka iz razloga zmotne in nepopolne

ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava

in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in napadeno

sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma

podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Prvostopenjsko sodišče

je sledilo zgolj navedbam tožene stranke in je popolnoma

spregledalo pričanje tožnice v delu, ko je izpovedala, da so tri

delavke dobile odpoved, delovno razmerje pa je prenehalo njej in

še drugi delavki, ki je bila prav tako kot ona veliko časa v

bolniškem staležu, za tretjo delavko, ki pa skoraj ni imela

bolniških izostankov, pa se je našla zaposlitev. Tožnica je za

svoje trditve navedla podatke o delavcih, ki jim je prenehalo

delovno razmerje, kot tudi podatke o bolniškem staležu za vse

zaposlene. Res sicer ni predlagala, da naj te podatke predloži

tožena stranka, vendar je to jasno, saj tožnica s temi podatki ni

razpolagala. Navedbe tožene stranke, da njena bolniška odsotnost

ni bila moteča, ne vzdržijo resne presoje. Ker je sodišče prve

stopnje spregledalo dokazni predlog tožeče stranke, je dejansko

stanje ostalo neraziskano in v posledici tega je bilo zmotno

uporabljeno materialno pravo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na

pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve

pravil postopka, kot mu to nalaga določba 2. odstavka 350. člena

Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 in

naslednji). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je

sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko

stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo

materialno pravo, ter da v postopku ni zagrešilo absolutno

bistvenih kršitev pravil postopka, na katere pazi pritožbeno

sodišče po uradni dolžnosti, ko preizkuša sodbo sodišča prve

stopnje.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z dejanskimi in pravnimi

zaključki sodišča prve stopnje in jih ne ponavlja, glede na

pritožbene navedbe pa le še dodaja:

Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi

iz poslovnih razlogov na delovnem mestu kurir, v zvezi s čemer je

tožnica zahtevala sodno varstvo. V postopku pred sodiščem prve

stopnje je bilo ugotovljeno, da je bilo delovno mesto kurir

ukinjeno, ker so se zaradi upada naročil zmanjšale potrebe po

kurirskem delu in je bila zaradi tega opravljena reorganizacija

dela, s katero so se ukinila tri delovna mesta kurirja. V

postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je

bila pogodba o zaposlitvi odpovedana vsem trem delavkam, ki so

opravljale delo po pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto kurirja.

Od teh treh delavk je bila eni ponujena nova pogodba o zaposlitvi

na drugem delovnem mestu, za tožnico in preostalo delavko tožene

stranke na delovnem mestu kurir, pa tožena stranka ni imela

možnosti zaposlitve pod spremenjenimi pogoji oziroma na drugih

delih. Tožnica je uveljavljala, da ji je bila pogodba o

zaposlitvi odpovedana iz diskriminatornih razlogov, ker naj bi

bila večkrat v bolniškem staležu. Tožena stranka je v postopku

pred sodiščem prve stopnje dokazala, da je odpovedala pogodbo o

zaposlitvi vsem trem delavkam, ki so imele sklenjeno pogodbo o

zaposlitvi za delovno mesto kurirja in so zato navedbe tožeče

stranke o diskriminatornih razlogih neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, da

pridobi podatke o bolniškem staležu vseh zaposlenih delavcev

vložišča, saj ta dokaz k razrešitvi tega individualnega delovnega

spora ne bi v ničemer pripomogel, ker je bilo ugotovljeno, da so

bile odpovedane pogodbe o zaposlitvi vsem delavkam, ki so delale

na ukinjenem delovnem mestu. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz

poslovnega razloga na ukinjenem delovnem mestu in vsem izvajalcem

na tem mestu, ne more pomeniti odpovedi iz diskriminatornega

razloga. To bi bilo mogoče govoriti le v primeru, da bi

delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi le nekaterim

izvajalcem na delovnem mestu, ne pa v primeru, ko je odpovedana

pogodba o zaposlitvi vsem izvajalcem na ukinjenem delovnem mestu.

Tožnica očitno meni, da njej ni bila ponujena nova pogodba o

zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji iz diskriminatornega razloga.

V postopku pred sodiščem pa se je ugotovilo, da je tožena stranka

imela le za eno od treh delavk, katerim je odpovedala pogodbo o

zaposlitvi iz poslovnega razloga na delovnem mestu kurirja,

možnost ponuditi zaposlitev pod spremenjenimi pogoji. Zakon ne

določa, kateremu delavcu mora delodajalec v takem primeru

ponuditi zaposlitev pod spremenjenimi pogoji. Zato tožena stranka

ni mogla kršiti določb zakona, ko je le eni od delavk ponudila

pogodbo o zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji, dvema izvajalkama

pa je odpovedala pogodbo o zaposlitvi in ni ponudila nove

pogodbe, ker ni bilo potrebe po zaposlitvi pod spremenjenimi

pogoji.

Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo

kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve

stopnje, za kar je imelo podlago v določbi 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je sklenilo, da tožnica nosi sama svoje

stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker s pritožbo ni

uspela.