Appeal granted; non-elected school board member has right to judicial review under special law.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance judgment, ordering a retrial. The plaintiff, a non-elected candidate for school principal, argued that the first instance incorrectly denied judicial review because the new Labor Relations Act (ZDR) limited such rights to discrimination cases. The court held that the special provision in the Law on Institutions (Article 36) granting a 15-day right to challenge procedural flaws in director appointments remains valid and overrides the general rule in the newer ZDR. Consequently, the first instance erred in law by failing to apply the specific statute.
Legislator headnote
AI generated36. člen Zakona o zavodih; 204. člen ZDR: A non-elected candidate for a director of an institution has a right to judicial review within 15 days if they believe the selection procedure was flawed and could have influenced the decision, as this special provision prevails over the general limitation in the Labor Relations Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter vrne
zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
[JEDRO]
Neizbrani kandidat za ravnatelja šole ima sodno varstvo po
določbi 36. člena Zakona o zavodih, ki je specialni predpis glede
na ZDR in določa, da ima neizbrani kandidat za delovno mesto
direktorja zavoda v 15-ih dneh po prejemu obvestila o izbiri
pravico do sodnega varstva, če meni, da je bil kršen za izvedbo
razpisa določeni postopek in bi ta kršitev lahko bistveno
vplivala na odločitev o izbiri ali da izbrani kandidat ne
izpolnjuje določenih pogojev. Zato ne pride v poštev določba 5.
odstavka 204. člena ZDR, ki daje kandidatu pravico do sodnega
varstva le v primeru, če je pri izbiri kršena prepoved
diskriminacije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo
tožnika z dne 8.7.2005, ki se glasi, da se sklep sveta OŠ X z dne
23.6.2005, s katerim je bila za ravnateljico šole izbrana J. T.
H. razveljavi in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči
stranki stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
dneva odmere teh stroškov dalje do plačila, v 15 dneh pod
izvršbo.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka iz
pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava in
predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani
sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno
odločanje. Navaja, da se je sodišče prve stopnje postavilo na
stališče, da v konkretni zadevi tožnik nima pravice do sodnega
varstva, ker mu takega varstva veljavni zakoni ne dajejo. Vendar
v zvezi s tem poudarja, da je tožnik ravnal v skladu s pravnim
poukom, ki ga je prejel v obvestilu o izbiri kandidata, ker je
menil, da postopek izbire kandidata ni skladen s 36. členom
Zakona o zavodih. Ta člen daje kandidatu pravico do sodnega
varstva, če misli, da je bil kršen za izvedbo razpisa določen
postopek in da je kršitev lahko bistveno vplivala na odločitev o
izbiri kandidata. Sama tožena stranka v odgovoru na tožbo
priznava, da je v.d. ravnateljica, ki je tudi sama kandidirala,
na seji sveta šole, ko se je izbiralo novega ravnatelja, uvodoma
in pred izbiro poročala o izidu dveh pravdnih postopkov, ki naj
bi bili posledica protipravnega ravnanja bivšega ravnatelja -
tožnika. V konkretnem primeru naj bi tožnik ponaredil podpis
delavk na pogodbah o zaposlitvi, vendar je v zvezi s tem mnenja,
da dokler komu ni s pravnomočno sodbo dokazana krivda, velja za
nedolžnega. Zaradi tega je mnenja, da mu v.d. ravnateljica teh
ravnanj ne bi smela očitati, saj je povsem razumljivo, da je taka
"predstavitev" dosegla negativen učinek, to pa je njegova
neizbira. Navaja tudi, da sodišče prve stopnje pri presoji
odločitve daje prednost pravni maksimi in sicer, da mlajši zakon
razveljavlja starejšega, ne uporabi pa specialnega predpisa, to
je ravno 36. člen Zakona o zavodih. Poudarja tudi, da ni točna
ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik ne zatrjuje, da je bil
kršen postopek za izbiro kandidata. Tožnik je pod II. tožbe
izrecno navedel in za svoje trditve predlagal tudi dokaze, da je
v.d. ravnateljice nedopustno vplivala na člane sveta šole in
obtožila tožnika ponarejanja listin in slabega dela, ter da je
bila po vedenju tožnika navzoča pri glasovanju o posameznem
kandidatu. To pa so vsekakor okoliščine, ki so bistveno vplivale
na postopek izbire.
V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka pritožbene navedbe
in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrne kot
neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah
pritožbenih razlogov ugotovilo, da so ti razlogi podani.
Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik kot neizbrani kandidat
nima pravice do sodnega varstva, je materialnopravno zmoten. Kot
izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listin v
spisu, je tožnik s tožbo z dne 8.7.2005 predlagal, da se
razveljavi sklep tožene stranke z dne 23.6.2005, s katerim je
bila za ravnateljico šole izbrana J. T. H.. V tožbi je zatrjeval,
da je v.d. ravnateljica nedopustno vplivala na člane sveta šole s
tem, da je na seji, na kateri se je odločalo o izbiri kandidata
obtožila tožnika kaznivega dejanja ponarejanja listin in slabega
dela, takšna predstavitev kandidata pa je po mnenju tožnika
nedvomno vplivala na izid glasovanja. Tožnik je tožbo vložil v
skladu s pravnim poukom, ki ga je prejel v obvestilu tožene
stranke o izbiri kandidata, v katerem je izrecno navedeno, da ima
na podlagi 36. člena Zakona o zavodih (ZZ - Ur.l. RS št. 12/91 in
8/96) pravico v 15 dneh po prejemu obvestila zahtevati sodno
varstvo pri sodišču, pristojnem za delovne spore, če misli, da je
bil kršen za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta
kršitev bistveno vplivala na odločitev o izbiri. Vendar, ne glede
navedeno, je sodišče zaključilo, da tožniku ne gre sodno varstvo
v zvezi s presojo zakonitosti izbire kandidata za ravnatelja šole
iz razloga, ker novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS
št. 42/2002) v 204. členu dopušča le sodno varstvo pred
pristojnim sodiščem v primeru, če je bila pri izbiri kršena
zakonska prepoved diskriminacije, na te okoliščine pa se tožnik v
tožbi ne sklicuje. Sodišče tudi ugotavlja, da ZZ v 36. členu
sicer res določa, da ima kandidat v 15 dneh pravico zahtevati
sodno varstvo pri pristojnem sodišču, če misli, da je bil kršen
za izvedbo razpisa določeni postopek in da je ta kršitev lahko
bistveno vplivala na odločitev o izbiri kandidata, vendar
poudarja, da navedena zakonska določba izhaja iz 84. člena Zakona
o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur.l. SFRJ
št. 60/89 in 42/90, ki se uporablja kot predpis RS). Ker so se
določbe ZTPDR s sprejetjem novega Zakona o delovnih razmerjih
(ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002) prenehale uporabljati, po mnenju
sodišča ne pride v poštev pravilo, da se v tem primeru uporabi
specialni predpis, temveč je potrebno uporabiti pravilo, da
mlajši zakon razveljavlja starejšega, kolikor ima njemu nasprotno
vsebino.
Takšno razlogovanje sodišča prve stopnje je pravno zmotno.
Predvsem je potrebno poudariti, da 36. člen ZZ nima nobene
povezave s 84. členom ZTPDR, ki je bila splošna določba in ki je
neizbranemu kandidatu, ki je menil, da je bil po objavi oz.
razpisu izbran kandidat, ki ne izpolnjuje objavljenih pogojev,
ali da je bil kako drugače prekršen postopek za izbiro
prijavljenega kandidata, dajala le pravico do ugovora zoper sklep
o izbiri kandidata. Nasprotno pa 36. člen ZZ daje kandidatu za
predstojnika zavoda pravico do neposrednega sodnega varstva pri
pristojnem sodišču, če le-ta misli, da je bil prekršen za izvedbo
razpisa določen postopek in da je ta kršitev lahko bistveno
vplivala na odločitev o izbiri kandidata. Ker ta določba še vedno
velja in pomeni v odnosu do določb novega ZDR specialni predpis,
jo je potrebno uporabiti. Zaradi tega je potrebno ugotoviti, da v
obravnavanem primeru ne pride v poštev zmotno stališče sodišča
prve stopnje, da mlajši zakon razveljavlja starejšega, kolikor
ima njemu nasprotno vsebino.
Upoštevaje navedeno je potrebno ugotoviti, da je sodišče prve
stopnje pri odločitvi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je
tožbo tožnika zavrglo, namesto, da bi tožnikov zahtevek
obravnavalo po vsebini. Iz navedenih razlogov je pritožbeno
sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter
zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje razčistiti
dejansko stanje v smeri zatrjevanj tožnika, da je bil kršen za
izvedbo razpisa za ravnatelja OŠ X določen postopek in da je ta
kršitev bistveno vplivala na postopek izbire ravnatelja šole.
Šele po razčiščenju vseh okoliščin v nakazani smeri, bo sodišče
lahko presojalo o utemeljenosti oz. neutemeljenosti tožbenega
zahtevka.
Izrek o stroških temelji na določbi 3. odst. 165. člena Zakona o
pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004).