Tenant eviction appeal dismissed; prior written notice to tenant required before filing termination suit under SZ.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the tenant's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the landlord's request to terminate the lease and evict the tenant. The court found that the landlord failed to serve a written warning to the tenant before filing the lawsuit, a mandatory prerequisite under the Residential Property Act. Consequently, the court ruled that the tenant remained in possession because the legal conditions for terminating the contract and seeking eviction were not met.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(1)(3) in conjunction with Article 53(2) of the Residential Property Act; A written warning to the tenant must be served prior to filing a lawsuit for lease termination, and an attached notice without prior service cannot substitute for the required warning.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega
postopka.
[JEDRO]
Opomin mora biti torej najemniku vročen pred vložitvijo tožbe.
Opomin, priložen kot priloga tožbi, ki pa ni bil predhodno vročen
najemniku, ne more nadomestiti vročitve opomina iz enostavnega
razloga, ker je dejstvo, da najemodajalec najemnika pisno opozori na
kršitev najemne pogodbe, predpostavka za vložitev tožbe na odpoved
najemne pogodbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni
zahtevek, s katerim je tožeča stranka toženi odpovedala
najemno pogodbo in od nje zahtevala, da ji izroči oseb in
stvari prazno stanovanje. Tožečo stranko je tudi zavezalo,
da toženki povrne njene pravdne stroške.
Zoper takšno sodbo vlaga pritožbo tožeča stranka, uvejavlja
vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona
o pravdnem postopku - ZPP in predlaga razveljavitev
izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v
ponovno odločanje.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Prvostopno sodišče je ugotovilo vsa dejstva, ki so pomembna
za odločitev v tej pravdni zadevi. Svojo odločitev je tudi
skrbno obrazložilo. Pritožbeno sodišče v celoti povzema
pravilne razloge sodišča prve stopnje in le še glede na
pritožbena izvajanja dodaja:
Prvostopno sodišče je povsem pravilno uporabilo materialno
pravo - določilo tretje alinee prvega odstavka v zvezi z
drugim odstavkom 53. člena Stanovanjskega zakona - SZ.
Določilo drugega odstavka 53. člena SZ je jasno. Najemne
pogodbe ni mogoče odpovedati s tožbo, če tožnik ni predhodno
pisno opozoril najemnika, ki krši najemno pogodbo. Opomin
mora biti torej najemniku vročen pred vložitvijo tožbe.
Opomin, priložen kot priloga tožbi, ki pa ni bil predhodno vročen
najemniku, ne more nadomestiti vročitve opomina iz enostavnega
razloga, ker je dejstvo, da najemodajalec najemnika pisno opozori na
kršitev najemne pogodbe, predpostavka za vložitev tožbe na odpoved
najemne pogodbe. Te predpostavke pa tožniki niso izpolnili, zato z
vloženo tožbo ne morejo odpovedati najemne pogodbe. Brez odpovedi
najemne pogodbe pa tožniki tudi ne morejo od tožene stranke zahtevati
izpraznitve stanovanja.
Zahtevek na izpraznitev stanovanja utemeljujejo tožniki z
dejstvom neobstoja najemne pogodbe, ki so jo s tožbo
odpovedali (59. člen SZ). To dejstvo pa ni podano, ker
tožniki niso izpolnili predpostavke za vložitev tožbe na
odpoved najemne pogodbe iz drugega odstavka 53. člena SZ in
ima torej toženka s tožniki še vedno sklenjeno najemno
pogodbo.
Dejstvo, da so tožniki izkazali priporočeno pošiljko opomina
in poslano navadno pošiljko, ne zadostuje za izpolnitev
pogoja, da so toženko pisno opozorili na kršitev najemne
pogodbe, saj je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega
dokaznega postopka tudi po oceni pritožbenega sodišča
sprejelo pravilen zaključek, da toženka opomina pred
vložitvijo tožbe ni prejela. Toženka je to zatrjevala tekom
celega postopka, tudi izpovedala je zaslišana kot stranka, da ni
prejela nobenega opomina ne s priporočeno in tudi ne z navadno pošto.
Dokazno breme za dokazovanje dejstva pisnega opozorila toženke je na
strani tožnikov (člen 212 ZPP), tožniki pa tega niso uspeli dokazati,
zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožba ni bila
vložena v skladu z drugim odstavkom 53. člena SZ.
V zvezi s pritožbenimi izvajanji kako se toženka izogiba
sprejemanju pošte, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da
tožeča stranka niti ne zatrjuje, da bi opomin poslala vsaj
dvakrat, če se je prvič priporočena pošiljka vrnila
nevročena, ampak je takoj vložila tožbo. Z vročitvijo tožbe,
sklepa o oprostitvi sodnih taks in vabila na glavno
obravnavo v tem sodnem postopku, pa sodišče prve stopnje ni
imelo nikakršnih problemov, saj je tožena stranka vsako pošiljko
takoj sprejela.
Pritožba ima sicer prav, da je plačevanje najemnine in
stroškov temeljna obveznost vsakega najemnika, vendar pa je
pri zahtevku na izpraznitev stanovanja najemnik vsekakor
šibkejša stranka v postopku in je zato zakonodajalec za
odpoved najemne pogodbe in posledično izpraznitev stanovanja
predpisal določene pogoje, ki jih mora najemodajalec strogo
upoštevati, če želi najemno pogodbo odpovedati.
Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob
uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih
kršitev določb postopka, ki jih mora upoštevati po uradni
dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na
podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno
zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje
pritožbene stroške (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165.
člena ZPP).