Appeal court voids first-instance judgment for lack of evidence on accomplice intent in border crossing case.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court voided the first-instance judgment and remanded the case for a new trial due to a failure to prove accomplice intent. While the lower court correctly identified the defendant's role in transporting illegal migrants, it erroneously concluded this constituted joint commission without establishing the necessary subjective element of intent. The court ruled that without proof the defendant considered the crime their own, the charge could only be for aiding and abetting, making the original conviction legally flawed.
Legislator headnote
AI generatedArticle 27 of the Criminal Code; Article 311, paragraph 2 of the Criminal Code: Joint commission requires both objective contribution and subjective intent; absence of intent limits liability to aiding and abetting.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ob reševanju pritožbe obd. R. Š. se sodba sodišča prve
stopnje po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i
ter zadeva vrne v novo sojenje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje sodbe pravilno
zatrjuje, da je lahko sostorilec kaznivega dejanja
prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem
odstavku 311. člena KZ tudi tisti, ki ne sodeluje
neposredno pri izvršitvi dejanja - spravljanju več oseb
čez mejo, ampak po vnaprejšnjem dogovoru opravi prevoz
ilegalcev, saj s tem odločilno prispeva k izvršitvi tega
kaznivega dejanja. Vendar pa sodišče prve stopnje
spregleda, da predstavlja opisano ravnanje obdolženca le
objektivni element sostorilstva. Za obstoj sostorilstva
v širšem smislu je potreben tudi subjektivni element sostorilca -
štetje kaznivega dejanja, pri katerem sodeluje, za svojega. V kolikor
subjektivni element sostorilstva ni podan, gre lahko le za kaznivo
dejanje pomoči h kaznivemu dejanju prepovedanega prehoda čez državno
mejo po drugem odstavku 311. člena KZ v zvezi s členom 27 KZ. Gre
tedaj za odločilno dejstvo, o katerem pa sodba sodišča prve stopnje
nima razlogov, zato jo je bilo potrebno razveljaviti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje spoznalo
obd. R. Š. za krivega storitve kaznivega dejanja
prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem
odstavku 311. člena Kazenskega zakonika (KZ) in mu
izreklo kazen sedem mesecev zapora. Po tretjem odstavku
107. člena KZ je odredilo, da obdolženec kazen prestaja
v Odprtem oddelku Rogoza, Zavoda za prestajanje kazni
zapora Maribor. Na podlagi določbe prvega odstavka 95.
člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obdolženec
dolžan plačati stroške kazenskega postopka, in sicer
povprečnino v znesku 40.000,00 SIT, ki jih je dolžan plačati v štirih
zaporednih mesečnih obrokih, z zapadlostjo prvega obroka v plačilo v
30 dneh po pravnomočnosti sodbe.
Proti taki sodbi se je pritožil obdolženec iz vseh
pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da
ga oprosti obtožbe, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo
razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje pred popolnoma
spremenjenim senatom.
Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal
naslednje:
Ob reševanju obdolženčeve pritožbe je pritožbeno sodišče
preizkusilo prvostopno sodbo najprej po uradni dolžnosti
(prvi odstavek 383. člena ZKP). Pri tem je ugotovilo, da
je prvostopno sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega
postopka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena
ZKP, ker sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o enem
izmed odločilnih dejstev, in sicer obstoju subjektivnega elementa
sostorilstva.
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi svoje sodbe pravilno
zatrjuje, da je lahko sostorilec kaznivega dejanja
prepovedanega prehoda čez državno mejo po drugem
odstavku 311. člena KZ tudi tisti, ki ne sodeluje
neposredno pri izvršitvi dejanja - spravljanju več oseb
čez mejo, ampak po vnaprejšnjem dogovoru opravi prevoz
ilegalcev, saj s tem odločilno prispeva k izvršitvi tega
kaznivega dejanja. Vendar pa sodišče prve stopnje
spregleda, da predstavlja opisano ravnanje obdolženca le
objektivni element sostorilstva. Za obstoj sostorilstva
v širšem smislu je potreben tudi subjektivni element sostorilca -
štetje kaznivega dejanja, pri katerem sodeluje, za svojega. V kolikor
subjektivni element sostorilstva ni podan, gre lahko le za kaznivo
dejanje pomoči h kaznivemu dejanju prepovedanega prehoda čez državno
mejo po drugem odstavku 311. člena KZ v zvezi s členom 27 KZ. Gre
tedaj za odločilno dejstvo, o katerem pa sodba sodišča prve stopnje
nima razlogov, zato jo je bilo potrebno razveljaviti.
Po obrazloženem je torej pritožbeno sodišče odločilo
tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V novem
postopku bo prvostopno sodišče odpravilo ugotovljene
pomanjkljivosti in o zadevi vnovič odločilo. Pri tem bo
kritično presodilo obširna pritožbena izvajanja
obdolženca, saj se pritožbeno sodišče z njimi, zaradi narave
ugotovljenih pomanjkljivosti v napadeni sodbi, ni moglo
ukvarjati.