Minority shareholders' request for court authorization to convene a meeting is valid if stating purpose and reasons, not agenda details.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal filed by a minority shareholder against a first-instance judgment authorizing them to convene a shareholders' meeting. The appellant argued that the request lacked required details such as the meeting's agenda, time, and location, which they claimed were mandatory under the Companies Act. The court ruled that the law only requires the request to state the purpose and reasons, as the specific meeting details are determined by the authorized party upon convening.
Legislator headnote
AI generated284. člen ZGD; 33. člen ZNP: In proceedings under Article 284 of the Companies Act, a request by minority shareholders for court authorization to convene a meeting need only state the purpose and reasons, not the agenda, time, or location.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne, izpodbijani sklep se p o t r d i .
Pritožnik sam krije stroške pritožbe.
[JEDRO]
V predlogu delničarja za sklic skupščine po 284. členu
ZGD, predlagatelju ni treba navesti dnevnega reda, časa
in kraja sklica skupščine, ampak samo namen in razloge
sklica skupščine.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v
nepravdni zadevi po tretjem odstavku 284. člena Zakona o
gospodarskih družbah - ZGD sklenilo, da sta za sklic
skupščine delniške družbe A. O. d.d. pooblaščeni
udeleženki - manjšinski delničarki M. K. in I. I.
Sklep s pritožbo izpodbija nasprotni udeleženec A.
O. d.d. - pritožnik in uveljavlja pritožbena razloga
bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne
uporabe materialnega prava. Navaja, da izrek
izpodbijanega sklepa ne določa dnevnega reda, časa in
kraja sklica skupščine, tako kot to določa ZGD, ker
veljajo pogoji, ki jih ZGD določa za sklic skupščine za
vse, ki skupščino sklicujejo. Meni, da bi morali
predlagateljici v zahtevi, o kateri je odločilo sodišče
z izpodbijanim sklepom, navesti zakonske pogoje za sklic skupščine.
Uveljavlja, da Zakon o nepravdnem postopku - ZNP sicer določa, da
zahtevek ni obvezna sestavina predloga (21. člen ZNP), vendar bi
glede na značilnost zadeve - pooblastila za sklic skupščine, predlog
moral vsebovati tudi predloge sklepov, ki bodo uvrščeni na dnevni red
skupščine. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi,
izpodbijani sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo
odločanje. Priglaša in terja povrnitev pritožbenih stroškov.
Pritožba ni utemeljena.
Za odločanje v zadevah iz 49a. člena ZGD (novela ZGD-F),
torej tudi za zadeve po 284. členu ZGD, se uporabljajo
določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek, če ni v
naslednjem odstavku drugače določeno. Po določilu 37.
člena ZNP pa se v nepravdnem postopku smiselno
uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP, če s tem ali
drugim zakonom ni drugače določeno.
Po določilu prvega odstavka 284. člena ZGD je treba
skupščino sklicati, če delničarji, katerih skupni deleži
dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, to pisno
zahtevajo in v zahtevi navedejo namen in razloge zanj.
Po tretjem odstavku istega člena lahko delničarje, ki so
postavili tako zahtevo za sklic skupščine, če njihovi
zahtevi iz prvega odstavka ni ugodeno, pooblasti za
sklic skupščine ali za objavo predmeta, o kateri naj
sklepa skupščina, sodišče (tretji odstavek 284. člena
ZGD).
Predlagateljici, ki sta manjšinski družbenici, sta dne
16. julija 2004 (l. štev. 2) upravi družbe, katere
delničarki sta, postavili zahtevo za sklic skupščine in
v njej navedli razloge in namen sklica skupščine. Ker
uprava zahteve za sklic skupščine ni izpolnila, sta po
določbi tretjega odstavka 284. člena ZGD sodišču predlagali, da ju
pooblasti za sklic skupščine.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa
najprej ugotovilo, da sta predlagateljici imetnici
najmanj dvajsetine osnovnega kapitala, kar sta izkazali
v predlogu in kar je potrdil tudi nasprotni udeleženec -
družba A. O. d.d. (l. štev. 12) in sta torej upravičeni
vlagateljici predloga po tretjem odstavku 384. člena
ZGD, nato pa v nadaljevanju, ko je ugotovilo, da
nasprotni udeleženec zahtevi predlagateljic za sklic
skupščine, v kateri sta navedli namen in razloge sklica
(l. štev. 2) ni izpolnil, predlogu predlagateljic
pravilno ugodilo po določbi tretjega odstavka 384. člena
ZGD in ju pooblastilo za sklic skupščine družbe
nasprotnega udeleženca.
Uveljavljena pritožbena razloga bistvene kršitve določb
pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in
zmotne uporabe materialnega prava, kot jih uveljavlja
pritožnik, nista utemeljena. Prvi odstavek 284. člena
določa, da je treba skupščino sklicati, če delničarji,
katerih deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala,
pisno zahtevajo sklic skupščine ter navedejo namen in razloge zanj.
Prvi odstavek 284. člena ZGD tedaj ne določa, da bi morala pisna
zahteva za sklic skupščine vsebovati čas, kraj in dnevni red
skupščine, kot to zmotno uveljavlja udeleženec - pritožnik, ampak
zgolj namen in razloge sklica skupščine, ker dnevni red
skupščine predlaga uprava oziroma predlagatelj. Zato v
predlogu po tretjem odstavku 284. člena ZGD od
predlagateljic vsebinsko ni mogoče zahtevati več, kot je
določeno v prvem odstavku 284. člena. S sklepom po
tretjem odstavku 284. člena ZGD sodišče torej ne odloča
o času, kraju in dnevnem redu skupščine (torej o sami
skupščini), kot to zmotno uveljavlja pritožnik, ampak
samo o podelitvi pooblastila (manjšinskim) delničarjem
za sklic skupščine, če te, na njihovo zahtevo po prvem
odstavku 284. člena ZGD, ne izpolni uprava družbe, kar
bi sicer morala ob izpolnjenih pogojih po prvem odstavku
284. člena ZGD storiti, pa ni, namesto uprave pa lahko
sodišče za to pooblasti manjšinski delničarki. Šele, ko
sta predlagateljici (od sodišča) pridobili pooblastilo
za sklic skupščine, bosta v objavi sklica skupščine
navedli pogoje sklica, kot jih določata 285. in 286.
člen ZGD in kot to v pritožbi uveljavlja pritožnik, torej dnevni red,
čas in kraj skupščine.
Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrnilo in
izpodbijani sklep potrdilo po določbi 33. člena ZNP v
zvezi s 49c. členom ZGD.
O pritožbenih stroških je odločeno po določbi prvega
odstavka 35. člena ZNP, ker v nepravdnem postopku vsaka
stranka krije svoje stroške.