Court partially allows appeal, remanding enforcement case to administrative jurisdiction due to lack of court competence.
Legislator summary
AI generatedThe court partially allowed the appeal, modifying the first-instance decision to grant the debtor's objection while rejecting the enforcement proposal. The debtor argued that the vehicle sale was valid and that the enforcement order was improper, though the court found the objection on ownership grounds untimely. The court ruled that the enforcement case belonged to administrative jurisdiction because it was based on an administrative decision, requiring the case to be handled by the administrative organ rather than the court.
Legislator headnote
AI generatedZUP 288. člen; ZPP 339. člen 2. odst. 3; When enforcement is based on an administrative decision, the matter falls under administrative jurisdiction, and courts must ex officio verify their own competence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se delno ugodi in se pobijani sklep spremeni tako, da se ugovoru dolžnika z dne 26.5.2005 ugodi, sklep o izvršbi r a z v e l j a v i in izvršilni predlog zavrže, v preostalem delu pa pritožba zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Zadeva, ki jo je obravnavalo izvršilno sodišče, ne spada v sodno pristojnost. V obravnavanem primeru je podana upravna pristojnost, saj je bila izvršba predlagana na podlagi upravne odločbe, pravnomočnega in izvršilnega sklepa o stroških postopka samostojne službe za komunalni nadzor M. o.K. z dne 18.1.2001, na premičnine dolžnika.
[OBRAZLOŽITEV]
S pobijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika z dne 26.5.2005 zavrnilo in dopolnitev ugovora z dne 7.7.2005 zavrglo.
Proti temu sklepu se pravočasno, po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik, ga izpodbija v celoti in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo razsojo. Navaja, da je vložil laični ugovor in v njem navedel, da je vozilo 17.3.2000 prodal in o prodaji obvestil upnika. Zoper odločbo o odstranitvi vozila, ki mu je bila vročena 15.7.2000 se ni pritožil vendar iz razloga, ker je upnika po vročitvi odločbe obvestil, da je vozilo prodal in da je obveznost odstranitve vozila prevzel kupec.
Dejstvo je, da je dolžnik vozilo prodal pred uvedbo upravnega postopka o tem dejstvu obvestil upnika, upnik pa mu ni uspel osebno vročiti nobene kasnejše odločbe. Za veljavnost pogodbe o vozilu ni potrebna pisna in overjena pogodba. Zadošča ustna pogodba in izročitev vozila v posest. Stroški odstranitve pa bremenijo lastnika zato je dokazno breme o lastništvu vozila na upniku. Dolžnik je v svojem ugovoru smiselno navajal ugovorni razlog po 8. točki 1. odst. 55. člena ZIZ o čemer izpodbijani sklep nima razlogov in se ga ne da preizkusiti.
V dopolnitvi ugovora je dolžnik ugovarjal primernosti izvršilnega naslova iz razloga, ker bi kot eventualni dolžnik moral biti označen z označbo, da gre za samostojnega podjetnika. Na primernost izvršilnega naslova pazi sodišče po uradni dolžnosti zato ugovora čeprav je bil ta vložen po preteku roka ne bi smelo zavreči.
Pritožba je utemeljena.
Ne sicer iz razlogov, ki jih navaja pritožnik temveč iz razlogov, ki jih mora pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Preizkus, ki ga je opravilo pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, je pokazal kršitev iz 3. točke 2. odst. 339. člena ZPP, ki je narekovala delno spremembo sklepa z ugoditvijo ugovoru, razveljavitvijo sklepa o izvršbi in zavrženjem izvršilnega predloga. Zadeva, ki jo je obravnavalo izvršilno sodišče, ne spada v sodno pristojnost.
Upnik je dne 10.5.2001, torej po uveljavitvi novega Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP (Ur. l. RS št. 8/2000), ki je začel veljati 1.4.2000 in ki v 288. členu določa, da se izvršba odločbe za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca opravi z upravno izvršbo, prisilna izterjava iz dolžnikovega nepremičnega premoženja in deleža družbenika pa po sodni izvršbi, predlagal sodno izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi upravne odločbe. Upravno izvršbo opravlja organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, če ni s posebnim predpisom za to določen kakšen drug organ (1. odst. 289.
člena ZUP). Upravno izvršbo denarnih obveznosti pa opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti (1. in 2. odst. 289. člena ZUP). V obravnavanem primeru je torej podana upravna pristojnost, saj je bila izvršba predlagana na podlagi upravne odločbe, pravnomočnega in izvršljivega sklepa o stroških postopka samostojne službe za komunalni nadzor M. o. K. z dne 18.1.2001, na premičnine dolžnika. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti ali spada odločitev o sporu v sodno pristojnost.
Ker je prvostopenjsko sodišče to predpostavko spregledalo, pritožbeno sodišče pa jo je ugotovilo pri uradnem preizkusu sklepa, je odločilo kot v izreku. V preostalem delu, s katerim je bila dopolnitev ugovora zavržena, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo pobijani sklep sodišča prve stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).