Inheritance court upheld willful division agreement when all heirs agree, rejecting invalidity claims.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance inheritance judgment that recorded a voluntary property division agreement among all heirs. The appellant argued the agreement was invalid due to lack of awareness regarding land access issues and requested the court to reassign property shares. The court ruled that since all heirs signed the contract, it constitutes a valid obligational agreement and the inheritance court correctly incorporated it into the final decree.
Legislator headnote
AI generated207. člen ZD; 214. člen ZD: When all heirs voluntarily submit a division agreement to the inheritance court, the court must record this agreement in the inheritance decree, and the heirs cannot later challenge its validity in inheritance proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče v primeru, če vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede ta sporazum v sklep o dedovanju. Gre za dedni dogovor, ki je pogodba obligacijskega prava.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je po zapustniku že bila opravljena zapuščinska obravnava in izdan sklep o dedovanju dne 5.2.2003 opr. št. D 19/2005, s katerim je za zakonite dediče razglasilo vdovo M.B., sinova B. in D.B. ter hčeri M.Š. in M.P., vsakega do 1/5 in so si dediščino dediči razdelili z dednim dogovorom. Odločeno ni le še o delu zapuščine, parcelah št. 549/1 in 549/5, k.o. K., ter je sodišče prve stopnje glede teh nepremičnin ugotovilo, da sta zajeti z dednim dogovorom, ki so ga sklenili dediči, in parc. št. 549/5 k.o. K. v izmeri 3.615 m2 pripada po dogovoru dedinji M.Š., parc. št. 549/1 (obe vl. št. 1 k.o. K.) v izmeri 22.544 m2 pa dediču B.B.. Zato je dovolilo, da se pri parc. št. 549/5 vknjiži lastninska pravica na dedinjo M.Š., pri parc. št. 549/1 pa na dediča B.B. in bo sodišče opravilo vpise po uradni dolžnosti.
Zoper ta sklep se je dedinja M.Š. pritožila. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi. Sodišče prve stopnje ni pravilno ravnalo, ko je upoštevalo dedni dogovor, ki je bil sklenjen v posebnih okoliščinah, dedinja se ni zavedala dejanskih in pravnih posledic oz. tega dogovora ni mogoče šteti kot veljavnega in zavezujočega. Glede dedovanja predmetnih nepremičnin je zapuščinskemu sodišču sporočila, da dedovanje parcele 549/5 k.o. K. ni mogoče, ker parcela nima lastnosti, ki bi šle "normalnemu" zemljišču in bi ga bilo mogoče uporabljati oz. obdelovati.
Mora se ji dodeliti ustrezno kmetijsko zemljišče, ki je nastalo z delitvijo prejšnjih parcel, saj nima ne poti in ne dostopa. Sodišče mora urediti, ko ureja premoženjske razmere med dediči, vsa vprašanja lastništva in uporabe nepremičnin. S takim ravnanjem je sodišče prizadelo pritožnico, saj bo morala, če se sklep ne razveljavi ali spremeni in popravi, sama terjati in urejati vprašanje priznanja pravice do nujne poti oz. eventuelno služnostne pravice hoje in vožnje prek bratovega služečega zemljišča ter na svoje dodatne stroške opraviti vpis v zemljiški knjigi.
Ponovno opozarja, da dedni dogovor med njo in bratom B. ne velja, zato je odločitev nepravilna, pritožbeno sodišče naj zato sklep razveljavi oz. podrejeno spremeni tako, da se obe sporni parceli dodelita dedičema B.B. in M.Š. vsakemu do ene polovice.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče na zapuščinski obravnavi rešuje vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pa vprašanje dedne pravice, velikosti dednega deleža in pravice do volila (1. odst. 207. člena Zakona o dedovanju - ZD). Obravnava torej zlasti naslednja vprašanja: obseg zapuščine in katero premoženje v zapuščino spada, kdo so dediči (oporočni, zakoniti, nujni) in to praviloma, ko dobi od prizadetih oseb potrebne izjave. Sklep o dedovanju, ki ga sodišče izda, pa je meritorna odločba, s katero zaključi zapuščinsko obravnavo, vsebina sklepa izhaja iz ugotovitev zapuščinske obravnave, obseg sklepa pa določa 214.
člen ZD, po katerem (3. odst.) sodišče v primeru, če vsi dediči sporazumno predložijo delitev in način delitve, navede ta sporazum v sklep o dedovanju. Ker so v predmetni zadevi dediči na zapuščinski obravnavi dne 2.2.2001 izjavili, da dediščino sprejmejo in sodišču predložili dedni dogovor o razdelitvi zapustnikovih nepremičnin in zapisnik o zapuščinski obravnavi prisotni dediči, med katerimi je bila tudi pritožnica, podpisali, je sodišče pravilno postopalo, ko je ta sporazum povzelo v sklep o dedovanju. Da se s sodedičem glede spornih parcel ne bi sporazumela o delitvi, pritožnica ne trdi, glede trditev, da se ni zavedala posledic takega dogovora, pa ji je pritožbeno sodišče že v sklepu z dne 11.2.2004 pojasnilo, da gre za dedni dogovor, ki je pogodba obligacijskega prava, in ga s trditvami, ki jih podaja tudi v tej pritožbi, lahko izpodbija le v pravdi.
Dokler pa dedni dogovor velja, je podlaga izpodbijanemu sklepu o dedovanju, ki je tudi sicer ugotovitvena odločba. Zmotne so namreč pritožničine trditve, da bi moralo zapuščinsko sodišče "urediti vsa vprašanja lastništva in uporabe nepremičnin, katerih podatke je treba vpisati v zemljiško knjigo". Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in ker tudi tistih kršitev določb postopka, na katere mora po uradni dolžnosti paziti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 163. členom ZD) ni zasledilo, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.
člena ZPP).