Appeal allowed: Personal debt claims against a sole proprietor remain valid after bankruptcy liquidation concludes.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Pritožbeni stroški so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

[JEDRO]

Terjatev ne izvira iz poslovnega razmerja do dolžnice kot samostojne podjetnice in gre za t.i. osebno terjatev do dolžnice kot fizične osebe. Stečajni postopek zoper N.Z., samostojno podjetnico, nima vpliva na njene osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilka je kot samostojna podjetnica. Ker dolžnica kot fizična oseba ne preneha, te terjatve še naprej obstajajo in je vse neporavnane terjatve iz takih razmerij mogoče uveljavljati tudi še po zaključku stečaja. Omejeni so le pri izvršilnih sredstvih, saj po začetku stečaja ne morejo predlagati oziroma nadaljevati izvršbe na tisto dolžnikovo premoženje, ki je prišlo v stečajno maso, lahko pa predlagajo novo izvršbo ali novo izvršilno sredstvo na novo pridobljeno premoženje dolžnika, saj s tem v stečajno maso ne posegajo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo zoper dolžnico N.Z.. Izvršba je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v T. opr. št. I 108/2002 dne 7.5.2002. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče ustavilo postopek, ker je bil zoper dolžnico s sklepom Okrožnega sodišča v Novi Gorici, opr. št. St 10/2002 z dne 13.12.2003, začet stečajni postopek, upnica pa ni prijavila terjatve do stečajne dolžnice, zato stečajni senat ni mogel odločati o pravici do ločenega poplačila na delu dolžničinega premoženja. Ker so bili izvršilni naslovi z dnem začetka stečajnega postopka odpravljeni, sodišče pa bi lahko nadaljevalo z izvršbo samo na podlagi sklepa stečajnega senata, tako ni pogojev za nadaljevanje izvršbe in je sodišče v skladu z določbo 76. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izvršbo ustavilo.

Proti sklepu se pritožuje upnica in predlaga razveljavitev sklepa. V pritožbi navaja, da se je predmetna izvršba vodila zoper fizično osebo N.Z. in ne zoper samostojno podjetnico. Upnica ima namreč terjatev do N.Z. kot fizične osebe in ne do nje kot samostojne podjetnice, zato ni bilo nobene potrebe in tudi ne pravne podlage za prijavo predmetne terjatve v stečajnem postopku nad N.Z. kot samostojno podjetnico. Terjatev upnice do dolžnice izvira iz naslova neplačanih obrokov zavarovalne premije za avtomobilsko zavarovanje. Zavarovanje je upnica sklenila z dolžnico kot fizično osebo, kar jasno izhaja iz izpiskov odprtih postavk in predložene zavarovalne police. Začetek stečajnega postopka nad N.Z. kot samostojno podjetnico na predmetni izvršilni postopek ne vpliva. Odločitev sodišča je tako materialno pravno povsem napačna, poleg tega pa je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb postopka. Odločitev sodišča je v nasprotju z listinami v spisu. Iz listin, priloženih predlogu za izvršbo, to je izpiska odprtih postavk in zavarovalne police, jasno izhaja, da terjatev upnice do dolžnice ne izvira iz njene dejavnosti kot samostojne podjetnice, pač pa do dolžnice kot fizične osebe. Sodišče ni ne ugotavljalo, še manj ugotovilo, da temu ni tako. Tudi ni jasno, kateri konkretni izvršilni naslovi naj bi bili z dnem začetka stečajnega postopka nad N.Z. kot samostojno podjetnico razveljavljeni in na podlagi katere konkretne določbe katerega zakona. V tem smislu se izpodbijani sklep tudi ne da preizkusiti. Predmetni sklep o izvršbi ni bil nikoli pravnomočno odpravljen, ne razveljavljen, ne spremenjen, ne izrečen za neveljavnega, kot tudi nikoli ni bilo razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, zato je sklicevanje sodišča na 76. člen ZIZ neutemeljeno. V predmetnem izvršilnem postopku upnica tudi ni pridobila poplačilne pravice na dolžničinih stvareh, saj je bil rubež dolžničinih nepremičnin neuspešen, zato je sklicevanje naslovnega sodišča na določila ZPPSL glede uveljavljanja poplačilne pravice nejasno in nesmiselno.

Pritožba je utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, ki je ustavilo izvršbo na podlagi 1. odst. 76. čl. ZIZ, ni pravilna. Po navedenem določilu sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, do tega pa v predmetni zadevi ni prišlo. Upnica je predlagala izvršbo na podlagi verodostojne listine zoper N.Z. kot fizično osebo, do katere ima terjatev iz naslova plačila zavarovalne premije. Terjatev ne izvira iz poslovnega razmerja do dolžnice kot samostojne podjetnice in gre za t.i. osebno terjatev do dolžnice kot fizične osebe.

Med izvršilnim postopkom se je nad N.Z., samostojno podjetnico, res začel stečajni postopek, vendar dolžnica po zaključku stečajnega postopka ne bo prenehala obstajati. Terjatve zoper stečajnega dolžnika - samostojnega podjetnika lahko izvirajo iz njegove priglašene dejavnosti (poslovne - podjetniške terjatve) ali pa niso povezane s to dejavnostjo (osebne terjatve) in v predmetni zadevi gre za osebno terjatev. Stečajni postopek zoper N.Z., samostojno podjetnico, nima vpliva na njene osebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilka je kot samostojna podjetnica.

Vendar stečaj kot generalna izvršba teče nad celotnim dolžničinim premoženjem, ki ga je ta imela v začetku stečajnega postopka, ker samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Poslovna razmerja iz priglašene podjetniške dejavnosti bodo dokončno urejena v stečajnem postopku s celotnim ali delnim poplačilom ali brez poplačila in sicer za tiste upnike, ki so prijavili svoje terjatve v stečajnem postopku. Ti upniki za nepoplačane terjatve po zaključku stečaja ne bodo mogli predlagati izvršbe na novo dolžničino premoženje.

Drugače je z osebnimi terjatvami. Ker dolžnica kot fizična oseba ne preneha, te terjatve še naprej obstajajo in je vse neporavnane terjatve iz takih razmerij mogoče uveljavljati tudi še po zaključku stečaja. Zato osebni upniki niti niso zavezani prijaviti svoje terjatve v stečaju in niso prekludirani z rokom za njihovo prijavo (seveda jih lahko tudi prijavijo in delijo usodo ostalih upnikov, ki so prijavili svoje terjatve). Terjatve pa lahko uveljavljajo tudi po zaključku stečajnega postopka. Omejeni so le pri izvršilnih sredstvih, saj po začetku stečaja ne morejo predlagati oziroma nadaljevati izvršbe na tisto dolžnikovo premoženje, ki je prišlo v stečajno maso, lahko pa predlagajo novo izvršbo ali novo izvršilno sredstvo na novo pridobljeno premoženje dolžnika, saj s tem v stečajno maso ne posegajo.

Sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega stališča ni ugotavljalo pravno pomembnih dejanskih okoliščin, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in ga vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo postopek prekiniti in ga bo lahko nadaljevalo, ko bo upnik predlagal izvršbo na novo pridobljeno premoženje, ki ne spada v stečajno maso, saj začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom povzroči prekinitev vseh izvršb, ki so v teku, ne glede na to ali terjatev izvira iz poslovnih ali osebnih razmerij.

Pritožbeni stroški so del nadaljnjih izvršilnih stroškov (3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ).