Appeal dismissed; land registry objection rejected due to missing termination of real right claim.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the objection against the first-instance court's decision to dismiss a request for a land registry objection. The appellants argued that the first court incorrectly applied the 1995 Land Register Act instead of the 2003 Act and failed to recognize the mortgage right as a real right requiring termination. The court ruled that the 2003 Act applied because the first instance decision was made after its enactment, and the original complaint lacked the specific claim for termination of the real right required by law.
Legislator headnote
AI generated79. člen ZZK-1; 243. člen ZZK-1; A request for a land registry objection under Article 79 of the Land Register Act 2003 requires a claim for the termination of a real right, which was absent in the present case, rendering the objection inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožba, na podlagi katere predlagatelja postopka predlagata zaznambo spora, ni tožba, za katere 79. člen ZZK-1 predvideva zaznambo spora, saj se tožbeni zahtevek ne nanaša na ugotovitev prenehanja stvarne pravice. Tožeča stranka pa tudi ni oblikovala tožbenega zahtevka kot izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zavrne zaznamba spora vodenega pred Okrajnim sodiščem v Piranu pod opr.št. P 60/2002 in izbriše plomba pod opr.št. Dn št. 852/2002.
Zoper sklep sodišča prve stopnje se po pooblaščencu pritožujeta predlagatelja. V pritožbi navajata, da je sodišče prve stopnje pri odločanju uporabilo napačni zakon. V času vložitve tožbe in predloga je bil v veljavi ZZK/95, zato bi sodišče moralo uporabiti ta zakon. Predlagatelja kot tožeča stranka v sporu opr.št. P 60/2002 med drugim zahtevata tudi izbris zastavne pravice, ki je vpisana na parc.št. 6082/2 k.o. P.. Zastavna pravica na nepremičnini je nedvomno stvarna pravica, zato je izpolnjen osnovni pogoj za zaznambo spora, določen v 44. členu ZZK (prav tako je izpolnjen tudi pogoj določen v 79. členu ZZK-1), to je, da poteka spor o prenehanju stvarne pravice. Ne drži navedba sodišča prve stopnje, da ni bil podan ustrezen predlog za zaznambo spora. Tožba je imela vse podatke, ki jih vsebuje predlog za zaznambo spora. V primeru, da bi sodišče štelo tožbo za nepopoln predlog, bi moralo ravnati v skladu z določbami o nepopolnih vlogah in predlagatelja pozvati, da predlog dopolnita. Tega pa sodišče prve stopnje ni storilo in je predlog neutemeljeno zavrnilo.
Pritožba ni utemeljena.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pri odločanju v obravnavanem primeru uporabiti Zakon o zemljiški knjigi iz leta 1995 (v nadaljevanju ZZK), ki je veljal od 16.7.1995 do 15.9.2003. Res je bil predlog za zaznambo spora vložen dne 7.3.2002, ko je še veljal ZZK, vendar pa 246. člen Zakona o zemljiški knjigi -1 (v nadaljevanju ZZK-1), ki je začel veljati 16.9.2003, določa, da se določbe tega zakona uporabljajo za vsa razmerja, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do uveljavitve tega zakona še ni odločilo o vpisu. Ker je sodišče prve stopnje o predlogu odločalo šele 24.8.2004, to pa je po uveljavitvi ZZK-1, je ravnalo pravilno, ko je pri odločanju uporabilo določbe ZZK-1.
Tožba, na podlagi katere predlagatelja postopka predlagata zaznambo spora, ni tožba, za katere 79. člen ZZK-1 predvideva zaznambo spora, saj se tožbeni zahtevek ne nanaša na ugotovitev prenehanja stvarne pravice. Tožeča stranka pa tudi ni oblikovala tožbeni zahtevek kot izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1.
Ker je torej prvostopenjsko sodišče povsem pravilno predlog za zaznambo spora zavrnilo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365 člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).