Supreme Court dismisses review against inheritance court decision limiting estate to social aid value.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Izpodbijani sklep kot del sklepa o dedovanju je sodišče izdalo v zapuščinskem postopku, v katerem se med drugim ugotavlja, katero premoženje sestavlja zapuščina (162. člen ZD) in kar je tudi predmet izpodbijanega sklepa. Dedovanje se lahko omeji do vrednosti prejete socialne ali druge pomoči (prvi odstavek 128. člena ZD), odločitev o tem pa je del sklepa o dedovanju (četrti odstavek 214. člena ZD). Z izpodbijano odločbo je bilo torej odločeno ne le v okviru zapuščinskega postopka, marveč tudi o samem predmetu odločanja v takšnem postopku. Potemtakem ne gre za odločitev, ki ne bi sodila v ta postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

V tej zapuščinski zadevi je sodišče prve stopnje izdalo sklep o dedovanju in z njim med drugim odločilo, da se zaradi terjatve iz naslova prejete socialne pomoči dedovanje omeji do poplačila zneska 871.184,20 SIT oziroma do 151/250 in se nepremičnine v tem obsegu izločijo iz zapuščine ter se izročijo Občini K., v zemljiški knjigi pa se uradoma opravi vknjižba lastninske pravice pri omenjenem deležu kot družbena lastnina v uporabi te občine. Na opozorilo le-te je omenjeni sklep spremenilo tako, da se izločene nepremičnine izročijo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da se lastninska pravica vknjiži nanj, ter da mora ta v 15 dneh plačati občini citirani znesek. Pritožbi sklada proti temu sklepu je sodišče druge stopnje ugodilo in sklep spremenilo tako, da se predlog občine za plačilo zavrne. Proti tej odločbi vlaga revizijo občina iz razlogov po 3. točki prvega odstavka 385. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga vrhovnemu sodišču, naj ji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevku ugodi. Meni, da so podani pogoji za revizijo v smislu 163. člena zakona o dedovanju (ZD).

Revizija ni dovoljena.

Izpodbijani sklep kot del sklepa o dedovanju je sodišče izdalo v zapuščinskem postopku, v katerem se med drugim ugotavlja, katero premoženje sestavlja zapuščina (162. člen ZD) in kar je tudi predmet izpodbijanega sklepa. Dedovanje se lahko omeji do vrednosti prejete socialne ali druge pomoči (prvi odstavek 128. člena ZD), odločitev o tem pa je del sklepa o dedovanju (četrti odstavek 214. člena ZD). Z izpodbijano odločbo je bilo torej odločeno ne le v okviru zapuščinskega postopka, marveč tudi o samem predmetu odločanja v takšnem postopku. Potemtakem ne gre za odločitev, ki ne bi sodila v ta postopek.

Ob opisani ugotovitvi se seveda pojavi vprašanje dovoljenosti revizije (drugi odstavek 389. člena in 392. člen ZPP). Odgovor na to vprašanje pa je negativen. V 163. členu ZD, na katerega se sklicuje revizija, je sicer res določeno, da se v zapuščinskem postopku uporabljajo določbe pravdnega postopka, če ni s tem zakonom (ZD) drugače določeno. Vendar subsidiarna uporaba zakona o pravdnem postopku v zapuščinskem postopku, kar zadeva revizijo, ne pride v poštev zaradi njene pravne narave, ker gre za izredno pravno sredstvo. Zakon o pravdnem postopku ureja izredna pravna sredstva (v šestindvajsetem poglavju) tako, da ustrezajo tej vrsti postopka, kar velja tudi za revizijo (drugi odstavek 400. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 382. člena ZPP). Zapuščinski postopek pa sodi po svoji naravi v nepravdni postopek (drugi odstavek 1. člena zakona o nepravdnem postopku - ZNP), v tem postopku pa revizija načeloma ni dovoljena (34. člen ZNP) in ker je ZD, kot rečeno, niti ne omenja, se pokaže, da revizija v zapuščinskem postopku ni dovoljena.

Gre torej za revizijo, ki je bila vložena proti odločbi v postopku, v katerem ni dovoljena, in zato jo je sodišče zavrglo kot nedovoljeno.