Appeal dismissed because debtor failed to prove breach claims and submit new evidence without valid excuse.

Pritožba dolžnika se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Zatrjevane in z ničemer dokazane trditve dolžnika o kršitvah pogodbenih obveznosti upnika niso take pravno relevantne okoliščine, da bi bilo moč dolžnikov ugovor šteti za obrazložen.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 18.03.2004. Ugotovilo je, da je dolžnikov ugovor neobrazložen in neutemeljen, saj dolžnik za svoje navedbe ni ne predlagal ne predložil nobenega dokaza.

Zoper ta sklep je dolžnik vložil pritožbo, po svojem pooblaščencu, iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da dolžnik upniku ničesar ne dolguje, saj je vtoževana računa pobotal s svojimi terjatvami do upnika. Sicer pa podaja tudi ugovor aktivne legitimacije na strani upnika, saj to isto terjatev, kot jo uveljavlja upnik od njega uveljavlja tudi podjetje C. d.o.o.. Zoper upnika je bil uveden stečaj. V dokaz svojih navedb pa predlaga zaslišanje predstavnikov upnika, dolžnika ter firme P. d.o.o., K.D.. K pritožbi pa še dodatno prilaga listine, ki sicer zaradi pomanjkanja časa niso prevedene.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri presoji vprašanja o utemeljenosti ugovora dolžnika povsem pravilno ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen in zato tudi ni utemeljen. Dolžnik namreč svojih ugovornih navedb ni utemeljil s prav nobenimi dokazi. V ugovoru je le zatrjeval, da je upnik leta 1999 začel kršiti z dolžnikom sklenjeno pogodbo, kar je dolžniku povzročilo škodo, zaradi v letu 2002 izvedene zamenjave lastnika pri upniku pa je prišlo celo do prenehanja sodelovanja, zaradi česar je dolžnik ostal brez posla.

To pa ga je privedlo do odločitve, da obravnavanih faktur upniku ne poravna. To pa pomeni, da dolžnik ni izkazal niti svojih nekonkretnih trditev o s strani upnika povzročeni škodi. Zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča zgolj zatrjevane in z ničemer dokazane trditve dolžnika o kršitvah pogodbenih obveznosti upnika niso take pravno relevantne okoliščine, da bi bilo moč dolžnikov ugovor šteti za obrazložen. Sicer pa so te trditve tudi zgolj pavšalne in presplošne, brez konkretno navedenih dejstev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je tak ugovor dolžnika kot neobrazložen zavrnilo.

Dejstva, da dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil prav nobenih dokazov, pa ne more sanirati z dodatnimi trditvami in pritožbi predložnimi dokazi, saj tudi pri odločanju o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora velja določba 337.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po kateri sme pritožnik navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti ob samem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Slednjega pa dolžnik v pritožbi ni niti poskusil izkazati.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.