Appeal allowed: Employee's choice between internal appeal and direct court action under special education law.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal, quashing the first-instance dismissal of the employee's claim against a business termination. The employee had first lodged an internal appeal with the school board within the statutory 8-day period, followed by a direct lawsuit within 30 days of the board's final decision. The court ruled that the special education law grants employees a choice between internal review and direct judicial action, rendering the first-instance court's finding of a missed deadline erroneous.
Legislator headnote
AI generatedZOFVI-UPB3 48. člen; Zakon o delovnih razmerjih 204. člen: An employee in the education sector may choose between an internal appeal to the school board and direct judicial action, and a subsequent lawsuit is valid if filed within 30 days of the board's final decision.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
[JEDRO]
ZOFVI-UPB3 je bil sprejet po uveljavitvi novega ZDR in
predstavlja lex specialis glede na ZDR, zato je glede varstva
pravic delavcev, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, potrebno
uporabiti določbe 48. člena ZOFVI-UPB3. Ker je tožnica pravno
varstvo zoper podano redno odpoved PZ iz poslovnega razloga
skladno s pravilnim pravnim poukom delodajalca po 2., 3., in 4.,
odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (notranja pot ali direktno sodno
varstvo), je zmotno stališče, da je tožba vložena prepozno zaradi
zamude 30-dnevnega roka po 3. odstavku 204. člena ZDR. Glede na
zakonsko dikcijo 48. člena ZOFVI-UPB3 ima delavec možnost, da
izbira, ali bo pravno varstvo uveljavljal po 2., 3., in 4.
odstavku 48. člena ZOFVI-UPB3 (ugovor na svet zavoda), ali pa
neposredno pred sodiščem (5. odstavek 48. člena ZOFVI-UPB3 v
zvezi z 3. odstavkom 204. člena ZDR).
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice, v kateri je le-ta
izpodbijala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega
razloga.
Tožnica je vložila pravočasno pritožbo zoper sklep o zavrženju
tožbe zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in
nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe
materialnega prava po določilih 338. člena ZPP in predlagala, da
pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi
ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navajala je,
da je tožnica izpodbijala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz
poslovnega razloga z dne 7.10.2004 na svetu šolskega centra, v
roku 8 dni od vročitve in tako ravnala skladno z opozorilom
tožnici navedenim na zadnji strani odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
V istem opozorilu je še navedeno, da lahko tožnica v nadaljnjem
roku 30 dni od vložitve pritožbe oz. od vročitve sklepa o
pritožbi zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem,
če svet šole o pritožbi ne bo odločil v roku 30 dni od vložitve
pritožbe, ali če tožnica ne bo zadovoljna z dokončno odločitvijo
sveta. Svet zavoda je o tožničini pritožbi odločal na svoji seji
dne 9.11.2004 in njeno pritožbo zavrnil. Tožnica je dne
15.11.2004, torej v 6 dneh po odločitvi sveta zavoda vložila
tožbo na pristojno delovno sodišče, tako da je tožba pravočasna,
saj je bila vložena v zakonskem roku po določilih 2., 3. in 4.
odst. 48. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja, ki je specialni predpis glede na Zakon o delovnih
razmerjih. Priglasila je pritožbene stroške postopka.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je
po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz
2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št.
26/99 - 2/2004 - ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno
uporabo materianega prava. Na podlagi navedenega preizkusa je
ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno
pravo.
Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo tožnice za razveljavitev
redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in pri
tem zavzelo stališče, da je tožnica zamudila rok za vložitev
tožbe, saj bi morala tožbo vložiti v roku 30 dni od dneva
vročitve odpovedi, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih
(Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR) v 3. odst. 204. člena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožnici izdana redna
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga št. 913/10/04
z dne 7.10.2004, v kateri je tožena stranka tožnici v "opozorilu
delavki" izrecno navedla, da tožnica lahko v roku 30 dni od
vročitve te odpovedi zahteva sodno varstvo pred pristojnim
delovnim sodiščem (1. alinea) ali v roku 8 dni od vročitve te
odpovedi vloži pisno in obrazloženo pritožbo na svet zavoda, če
svet šole o pritožbi ne bo odločil v roku 30 dni od vložitve
pritožbe ali, če delavka ne bo zadovoljna z dokončno odločitvijo
sveta, lahko delavka v roku 30 dni od vložitve pritožbe oz.
vročitve sklepa zavoda o pritožbi, zahteva sodno varstvo pred
pristojnim sodiščem (2. alinea).
Kot izhaja iz predloženega spisa, je tožnica ravnala po 2. alinei
opozorila in vložila pritožbo dne 15.10.2004 na svet zavoda, svet
zavoda pa je odločal o njeni pritožbi na svoji 6. seji dne
9.11.2004 in njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnil. Drugostopna
(dokončna) odločba vsebuje tudi pravni pouk, ki določa, da
delavka lahko v roku 30 dni od vročitve sklepa vloži tožbo pri
pristojnem sodišču. V nadaljevanju je tožnica s priporočeno
poštno pošiljko dne 15.11.2004 vložila tožbo na sodišče, v kateri
je izpodbijala dokončno odločitev tožene stranke o redni odpovedi
pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, torej je ravnala po
pravnem pouku tožene stranke, ki pa je bil tudi skladen z
določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja - uradno prečiščeno besedilo (Ur.l. RS št. 115/2003
- ZOFVI-UPB3).
Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je ZOFVI-UPB3 lex specialis
glede na ZDR, poleg tega pa je bil sprejet tudi po uveljavitvi
ZDR in je zakonodajalec z njim želel urediti specifični položaj
delavcev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. ZOFVI-UPB3 v 48.
členu določa pristojnosti sveta zavoda in v 1. odst. med ostalim
določa, da svet zavoda odloča o pritožbah v zvezi s pravicami,
obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, 2.
odst. navedenega člena določa, da ima delavec pravico vložiti
pritožbo na svet zavoda v primerih, ko lahko v skladu z zakonom,
ki ureja delovna razmerja, zahteva sodno varstvo pred pristojnim
sodiščem. 3. odst. navedenega člena določa, da je rok za vložitev
pritožbe 8 dni od dneva, ko v skladu z zakonom, ki ureja delovna
razmerja, teče rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, svet
zavoda pa mora o pritožbi delavca odločiti v 30 dneh od vložitve
pritožbe. 4. odst. določa, da če delavec ni zadovoljen z dokončno
odločitvijo sveta javnega zavoda oz. šole oz. le-ta ne odloči v
roku iz prejšnjega odstavka, lahko delavec v roku 30 dni zahteva
sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. 5. odst. navedenega člena
pa določa, da ne glede na določbe 2., 3. in 4. odst. tega člena
lahko delavec uveljavlja pravice neposredno pred pristojnim
sodiščem v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Navedeno pomeni, da je zakonodajalec upoštevaje specifiko
področja vzgoje in izobraževanja določil izbirno varstvo pravic
iz delovnega razmerja in sicer tako, da se delavec lahko odloči
ali za neposredno varstvo pred sodiščem po določilih ZDR ali pa
se lahko odloči za uveljavljanje svojih pravic iz delovnega
razmerja pri delodajalcu tako, da vloži pritožbo na svet zavoda,
in nato po prejemu dokončne odločitve sveta zavoda oz. po preteku
30 dnevnega roka od vložitve pritožbe, lahko delavec v roku 30
dni zahteva sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Pravica do
izbire je tako prepuščena delavcu.
Tožnica se je odločila za uveljavljanje svojih pravic najprej pri
delodajalcu in nato je dokončno odločitev sveta zavoda v zvezi s
prenehanjem delovnega razmerja izpodbijala na sodišču in to
nedvomno v roku 30 dni, saj je tožbo vložila v roku šest dni po
odločitvi na svetu zavoda.
Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo
in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe. V
nadaljevanju bo tako moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnice
obravnavati po vsebini upoštevaje določila ZOFVI-UPB3, ki urejajo
odpoved pogodbe o zaposliti iz poslovnih razlogov.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka. Odločitev o
stroških postopka temelji na določilih 3. odst. 165. člena ZPP.