Appeal partially allowed: conditional bankruptcy claim recognized; appeal dismissed on costs and other grounds.

I. Pritožbi se delno ugodi in se prvostopni sklep v 1. odstavku izreka

razveljavi;

v preostalem delu pa se pritožba zavrne in se prvostopni sklep v 2.

odstavku izreka potrdi.

II. Zahtevek pritožnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se

zavrne.

[JEDRO]

V stečajnem postopku podrejeno prijavljena terjatev je prijavljena

pod pogojem, da upnik s primarno prijavljeno terjatvijo ne bi uspel.

Stečajni upravitelj se mora izjaviti o vseh, torej tudi o pogojno

prijavljenih terjatvah. To izhaja iz smiselne razlage 142. člena

ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 116. člena istega zakona.

Glede na navedeno je pravno zmotno pritožbeno stališče, da se je

stečajni upravitelj preuranjeno izjavil o podrejeno prijavljeni

terjatvi upnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim 1. odstavkom izreka je sodišče prve stopnje ugotovilo

obstoj terjatve upnika v višini 41.969.935,00 SIT, z izpodbijanim 2.

odstavkom pa ga je napotilo, da zaradi ugotovitve obstoja terjatve

glede zneska 5.582.886,00 SIT in glede izločitvene pravice na

nepremičnini (del poslovnega prostora na parc. št., k.o., v velikosti

49.12 m2) v 15 dneh začne postopek pred sodiščem ali drugim organom.

Proti temu sklepu je upnik vložil pravočasno pritožbo. Pritožbenega

razloga ni navedel, iz vsebine pritožbe izhaja, da uveljavlja

pritožbena razloga absolutne bistvene kršitve določil stečajnega

postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnik pravilno opozarja, da je v prijavi dne 16.12.2003 v

stečajnem postopku nad dolžnikom kot primarno uveljavljal priznanje

izločitvene pravice na nepremičnini (del poslovnega prostora na parc.

št., k.o.) kot podrejeno pa terjatev v znesku 41.969.935,00 SIT. Ker

je stečajni upravitelj podrejeno prijavljeno terjatev priznal, iz

spisa pa ne izhaja, da bi jo bil kateri izmed upnikov prerekal, ta

terjatev na podlagi določila 3. odstavka 142. člena ZPPSL velja za

ugotovljeno. Zato je z odločitvijo iz prvega odstavka izreka

prvostopno sodišče, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil

pravdnega postopka iz 12. točke 3. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s

366. členom ZPP in 15. členom ZPPSL, saj je še enkrat odločilo o

judikatni terjatvi. Zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi

ugodilo in na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZVPSL odločitev prvostopnega sodišča iz prve točke izreka

razveljavilo.

V stečajnem postopku podrejeno prijavljena terjatev je prijavljena

pod pogojem, da upnik s primarno prijavljeno terjatvijo ne bi uspel.

Stečajni upravitelj se mora izjaviti o vseh, torej tudi o pogojno

prijavljenih terjatvah. To izhaja iz smiselne razlage 142. člena

ZPPSL v zvezi s 1. odstavkom 116. člena istega zakona. Stečajni

upravitelj se namreč mora o vsaki prijavljeni terjatvi točno

izjaviti, ali jo prereka ali priznava, pri tem pa mora upniku, čigar

terjatev je pogojno priznana iz stečajne mase zagotoviti ustrezna

sredstva. Glede na navedeno je pravno zmotno pritožbeno stališče, da

se je stečajni upravitelj preuranjeno izjavil o podrejeno prijavljeni

terjatvi upnika. V pravdnem postopku mora pri eventuelnem združevanju

tožbenih zahtevkov na podlagi določila 3. odstavka 182. člena ZPP

prvostopno sodišče res odločiti o podrejenem zahtevku šele po tistem,

ko je zavrnjen primarno uveljavljani zahtevek, kot pravilno

pojasnjuje pritožnik. Ker pa je eventuelno prijavljanje terjatev in

priznavanje terjatev v stečajnem postopku po ZPPSL drugače urejeno,

sklicevanje na smiselno uporabo določil ZPP na podlagi 15. člena

ZPPSL ni možno.

Po določilu 3. odstavka 116. člena ZPPSL se šteje razvezni pogoj za

nezapisanega, če ne nastopi do dokončne razdelitve stečajne mase.

Tako bo pogojno priznana upnikova (podrejena) terjatev, imela pravne

učinke le, če upnik v pravdnem postopku z izločitvenim zahtevkom ne

bo uspel. Če bo uspel, pa torej ne bo imela nikakršnih učinkov, ker

se bo štelo, da je razvezni pogoj nastopil. Glede na navedeno

smiselno zatrjevani pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega

prava ni podan.

Pritožnik ne zatrjuje, da bi bila prerekana izločitvena pravica že

vpisana v zemljiško knjigo. Ker pa le v primeru prerekanja take

pravice stečajni senat skladno z določilom 5. odstavka 143. člena

ZPPSL napoti na pravdo stečajnega upravitelja, je pritožba

neutemeljena tudi v tistem delu, v katerem zatrjuje, da bi stečajni

senat moral na pot pravde napotiti njega, ne pa stečajnega upnika.

Ker torej pritožba proti drugemu odstavku izreka izpodbijanega sklepa

ni utemeljena, v okviru uradnega preizkusa tega dela sklepa pa

pritožbeno sodišče ni zasledilo nikakršnih kršitev iz 2. odstavka

350. člena ZPPSL v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbo proti 2.

točki izreka kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep v tem

delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZVPSL).

Upnik v stečajnem postopku nima pravice do povračila stroškov, ki so

mu nastali z udeležbo v stečajnem postopku, zato jih mora nositi sam.

To zato ker stečajni upnik ni stranka v smislu pravdnega postopka.

Zato določb ZPP o stroških ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku.

Glede na navedeno bi pritožbeno sodišče zavrnilo zahtevek pritožnika

za povrnitev stroškov pritožbenega postopka tudi v primeru, če bi s

pritožbo v celoti uspel.