Supreme Court allows appeal; lower courts dismissed tenant's claim due to incorrect application of rent law.

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Stroški revizijskega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dokazni postopek dopolniti in izvesti tudi tiste dokaze, ki jih je tožena stranka ponudila v dokaz svojih trditev, da je dolžna za sporno stanovanje plačevati le neprofitno najemnino, te dokaze v dokaznem postopku oceniti in nato o tožbenem zahtevku ponovno odločiti. Pri tem revizijsko sodišče še pripominja, da v primeru, če obstaja na strani tožene stranke dolžnost plačevanja neprofitne najemnine, odklonitev podpisa najemne pogodbe, v kateri je tožeča stranka nesporno zahtevala plačevanje profitne najemnine, ne more imeti za posledico, da tožena stranka sporno stanovanje zaseda nezakonito. Določbo iz 66. člena stanovanjskega zakona, na katero sta sodišči druge in prve stopnje oprli svojo odločitev, je namreč mogoče uporabiti le v primerih prostega oblikovanja najemnin za službena in profitna stanovanja, ne pa tudi v primerih, kadar obstaja dolžnost plačevanja neprofitnih najemnin.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da mora tožena stranka izprazniti stanovanje v II. nadstropju zgradbe v M. in ga prostega oseb in stvari izročiti tožeči stranki. Glede stroškov postopka je odločilo, da jih mora tožena stranka povrniti tožeči stranki v znesku 61.600 SIT.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožena stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pogoji najemne pogodbe, ki jih je skušala tožnica vsiliti toženi stranki, so bili nezakoniti. Tožena stranka je zato podpis najemne pogodbe utemeljeno odklonila. Sporno stanovanje je bilo toženi stranki dodeljeno z odločbo Občinskega ljudskega odbora M.. Zato tožena stranka za sporno stanovanje ni dolžna plačevati profitne najemnine, ki jo je s ponujeno najemno pogodbo od nje zahtevala tožeča stranka. Reviziji naj se ugodi, tožbeni zahtevek tožeče stranke pa v celoti stroškovno zavrne. Podrejeno naj se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, ter tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (390. čl. zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija je utemeljena.

Utemeljenost oziroma neutemeljenost tožbenega zahtevka je v obravnavani pravdni zadevi odvisna od odgovora na vprašanje, kakšno najemnino (profitno ali neprofitno) je dolžna za uporabo spornega stanovanja tožeči stranki plačevati tožena stranka. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bilo toženi stranki v najemni pogodbi, katere podpis je odklonila, ponujeno plačevanje profitne najemnine. Tako sodišče prve, kot tudi sodišče druge stopnje, sta v dosedanjem postopku sledili le trditvam tožeče stranke, da mora tožena stranka za sporno stanovanje plačevati profitno najemnino, ugovorov tožene stranke, da temu ni tako, pa sploh nista obravnavali, s strani tožene stranke predloženih listin, ki naj bi dokazovale utemeljenost ugovora, da obstaja le obveznost plačevanja neprofitne najemnine (npr. stanovanjske pogodbe z dne 1.5.1968), pa v dokaznem postopku tudi nista ocenili.

Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča, da je tožena stranka dolžna plačevati za sporno stanovanje profitno najemnino, je ostalo dejansko stanje v zvezi z materialnopravnimi ugovori tožene stranke, da obstaja le obveznost plačevanja neprofitne najemnine, nepopolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče reviziji tožene stranke ugodilo, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (2. odstavek 395. čl. ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dokazni postopek dopolniti in izvesti tudi tiste dokaze, ki jih je tožena stranka ponudila v dokaz svojih trditev, da je dolžna za sporno stanovanje plačevati le neprofitno najemnino, te dokaze v dokaznem postopku oceniti in nato o tožbenem zahtevku ponovno odločiti. Pri tem revizijsko sodišče še pripominja, da v primeru, če obstaja na strani tožene stranke dolžnost plačevanja neprofitne najemnine, odklonitev podpisa najemne pogodbe, v kateri je tožeča stranka nesporno zahtevala plačevanje profitne najemnine, ne more imeti za posledico, da tožena stranka sporno stanovanje zaseda nezakonito. Določbo iz 66. člena stanovanjskega zakona, na katero sta sodišči druge in prve stopnje oprli svojo odločitev, je namreč mogoče uporabiti le v primerih prostega oblikovanja najemnin za službena in profitna stanovanja, ne pa tudi v primerih, kadar obstaja dolžnost plačevanja neprofitnih najemnin.

Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP.