Appeal allowed; employee's claim dismissed for filing termination dispute late after prior violation request.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter

tožba tožeče stranke zavrže.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Če delavec uveljavlja nezakonitost PZ, sklenjene za določen čas,

mora tožbo vložiti v 30-dnevnem prekluzivnem roku iz 3. odstavka

204. člena ZDR, ki začne teči z datumom prenehanja PZ. Če delavec

najprej napačno zahteva odpravo kršitev pri delodajalcu po 1.

odstavku 204. člena ZDR in šele po preteku roka iz 3. odstavka

204. člena ZDR vloži tožbo, je tožba vložena prepozno in se

zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni

zahtevek tožnika, da se ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi z dne

13.1.2003 za določen čas za delovno mesto mizarska dela sklenjena

nezakonito, ter se odločitev tožene stranke o prenehanju

delovnega razmerja tožnika z dne 13.4.2003 razveljavi. Zavrnilo

je zahtevek, da je tožena stranka dolžna s tožnikom skleniti

pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom z

dnem 14.4.2003. Posledično navedenemu je zavrnilo zahtevek za

vrnitev nazaj na delo z dnem 15.12.2003, prijavo v socialno

zavarovanje (pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje),

z odvodom predpisanih davkov in prispevkov po najmanj osnovni

plači 125.000,00 SIT in vpisa delovne dobe v delovno knjižico od

14.4.2003 do 27.5.2003 in od 16.9.2003 do 12.10.2003 in od

15.12.2003 dalje. Zavrnilo je plačilo stroškov zahteve za odpravo

kršitev v višini 25.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

19.5.2003 do plačila in pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od razsoje sodišča prve stopnje. Odločilo je, da tožena

stranka sama krije svoje stroške postopka.

Tožnik je vložil zoper sodbo pravočasno pritožbo zaradi napačne

uporabe materialnega prava in predlagal, da pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi in odloči o prvostopnih in pritožbenih pravdnih

stroških. Menil je, da je odločitev sodišča prve stopnje

nepravilna iz razloga, ker je šlo pri tožniku že za nezakonito

sklenitev delovnega razmerja za določen čas, kar pa je tožnik

zahteval z zahtevo za odpravo kršitev po prenehanju delovnega

razmerja. Kljub nasprotujočim si navedbam zaslišanega tožnika in

tožene stranke ter prič, ni bilo podlage za odločitev sodišča

prve stopnje, da je tožena stranka zakonito s tožnikom podpisala

pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ni šlo le za dokončanje

bivše proizvodnje mizarstva J. M. s.p., saj je tožena stranka

kasneje zaposlovala več delavcev in gre pri tožniku za negativno

selekcijo delavcev, ne pa za začasne potrebe narave dela. Tožnik

je priglasil tudi pritožbene stroške postopka.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah

pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa v obsegu, ki ga

določa 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS

št. 26/99 - 2/2004 - ZPP).

Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve

stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, na ugotovljeno

dejansko stanje pa ni pravilno uporabilo določb materialnega

prava in v posledici tega zahtevek tožnika zavrnilo, namesto da

bi tožbo zavrglo zaradi neizpolnjevanja pogojev za vložitev

tožbe, kot mu to nalaga 1. odst. 274. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem individualnem delovnem

sporu ključno vprašanje pravočasnosti vložitve tožbe. Med

pravdnima strankama v postopku ni bilo sporno, da je tožnik

sklenil s toženo stranko pogodbo o zaposlitvi za določen čas za

dobo 3 mesece od 13.1.2003 dalje na delovnem mestu mizarska dela.

Tožniku je po poteku določenega časa iz pogodbe o zaposlitvi

prenehalo tako delovno razmerje dne 13.4.2003, kar nedvomno

pomeni, da je tožniku s prvim naslednjim dnem začel teči 30

dnevni prekluzivni rok, ki se je iztekel z dnem 14.4.2003 v

ponedeljek, saj je bil zadnji dan roka 13.4.2003 nedelja, tako da

se je po določilu 4. odst. 111. člena ZPP iztekel rok s potekom

prvega prihodnjega delavnika.

V nadaljevanju pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožnik vložil

tožbo na sodišču dne 19.5.2003, kot to izhaja iz dohodne

štampiljke, torej po preteku roka za njeno vložitev. Pritožbeno

sodišče poudarja, da je rok za vložitev tožbe prekluzivne narave

in mora nanj paziti sodišče ves čas po uradni dolžnosti. Zaradi

navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in

sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter tožbo zavrglo.

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da so v 204. členu Zakona o

delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 42/2002 - ZDR) urejeni primeri

sodnega varstva za različne situacije. V 1. odst. 204. člena ZDR

je predvidena pravica delavca, da delodajalca opozori na kršitve

in od njega zahteva odpravo kršitve oz. pravilno izpolnjevanje

njegovih obveznosti. V 2. odst. 204. člena ZDR je urejena pravica

delavca do sodnega varstva v primeru, če delodajalec v

predpisanem roku ne odpravi kršitve. V 3. odst. 204. člena ZDR je

posebej urejena pravica delavca do sodnega varstva za primer

uveljavljanja nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih

načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve

o disciplinski odgovornosti delavca.

Navedeno pomeni, da bi moral tožnik potem, ko mu je delovno

razmerje pri toženi stranki prenehalo, vložiti v roku 30 dni

tožbo pred sodiščem in ni bilo pravilno, da je uveljavljal

odpravo kršitev pri delodajalcu po določilu 1. odst. 204. člena

ZDR. Z datumom prenehanja delovnega razmerja je tako tožniku

pričel teči prekluzivni rok 30 dni, ki teče od dneva, ko je

delavec zvedel za kršitev pravice oz. od prenehanja delovnega

razmerja. Njegova zamuda tako pomeni prenehanje pravice same.

Podaljševanje roka tudi ni dovoljeno.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo

in tožbo zavrglo, saj mora sodišče po uradni dolžnosti paziti na

prekluzivni rok določen za vložitev tožbe iz 3. odst. 204. člena

ZDR.

Pritožbeno sodišče na tožnikove vsebinske pritožbene ugovore ne

odgovarja, saj so za rešitev zadeve brezpredmetni.

Tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o

pritožbenih stroških postopka temelji na 1. odst. 165. člena ZPP.