Appeal court quashes first-instance ruling on interim order enforcement, allowing monetary penalty as execution means.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje

razveljavi.

[JEDRO]

Sklep o začasni odredbi ima učinek skepa o izvršbi, katerega

predpisana sestavina je tudi sredstvo izvršbe (1. odst. 44. člena

ZIZ). Če gre za obveznost, ki jo lahko izpolni le dolžnik, je

glede na 1. odstavek 273. člena ZIZ, ki le primeroma našteva

vrste začasnih odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev,

sredstvo izvršbe lahko denarna kazen (226/2 člen ZIZ). Izrek

denarne kazni kot sredstva izvršbe za izvršitev začasne odredbe

se izvrši le v primeru, če dolžnik prostovoljno ne izpolnil

obveznosti iz sklepa o začasni odredbi. Zato pred izdajo sklepa o

začasni odredbi, s katero je toženi stranki naloženo, da je

tožnici dolžna zagotoviti delo sklado s PZ, v kateri je kot

sredstvo izvršbe določena denarna kazen, ni potrebno ugotavljati,

ali tožena stranka tožnici noče zagotavljati ustreznega dela ali

ga tožnica noče opravljati.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru

tožene stranke zoper dopolnilni sklep opr. št. I Pd 809/2005 z

dne 15.9.2005 in razveljavilo ta dopolnilni sklep o izrečeni

denarni kazni v višini 1.100.000,00 SIT.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih

razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi,

izpodbijani sklep razveljavi in potrdi dopolnilni sklep sodišča

prve stopnje z opr. št. I Pd 809/2005 z dne 15.9.2005 o izrečeni

denarni kazni v višini 1.100.000,00 SIT. V pritožbi navaja, da je

sodišče prve stopnje le razveljavilo izrek o denarni kazni, ni pa

zavrnilo predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, zato je podana

bistvena kršitev določb postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. čl.

ZPP. Ni bistveno, da je bila tožnica v času od 16.8.2005 do

14.9.2005 v bolniškem staležu. Sklep o izrečeni začasni odredbi

je postal pravnomočen, zato ga je dolžna tožena stranka izvršiti,

ko se bo tožnica po končanem bolniškem staležu vrnila na delo.

Tožena stranka tožnici še ni ponudila novega delovnega mesta.

Tožena stranka odlaša s prenehanjem diskriminatornega ravnanja

predpostavljene ge. Zebec in zoper navedeno delavko še ni

ukrepala. Začasna odredba se torej ne spoštuje. Izrek o

zagrozitvi denarne kazni še ni dajatveni izrek, o katerem bo

sodišče odločilo, ko bo tožnica sporočila in ko bo sodišče

ugotovilo, da tožena stranka še ni izvršila že pravnomočne

začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je tožbo že vročilo toženi

stranki, s tem je bil po ZPP že začet postopek, zato lahko izda

sodišče po 1. odst. 43. čl. ZDSS-1 začasno odredbo tudi po uradni

dolžnosti. Tožnica je od 5.10.2005 dalje ponovno v bolniškem

staležu, tokrat zaradi psihičnih težav.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava.

Prvostopenjsko sodišče je ugodilo ugovoru tožene stranke in

razveljavilo svoj dopolnilni sklep opr. št. I Pd 809/2005 z dne

15.9.2005, s katerim je odločilo, da se toženi stranki za primer,

če v roku 8 dni ne bo izvršila obveznosti, ki so ji naložene z

začasno odredbo, izreče denarna kazen v višini 1.100.000,00 SIT.

Pred izdajo tega dopolnilnega sklepa je sicer sodišče prve

stopnje v zvezi s predlagano začasno odredbo tožnice izdalo sklep

opr. št. I Pd 809/2005 z dne 17.8.2005. S citiranim sklepom je

toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnici takoj zagotoviti

delo, za katero sta se dogovorili v pogodbi o zaposlitvi in ga je

tožnica opravljala pred 27.1.2005, ter ji zagotoviti vsa potrebna

sredstva in delovni material, da bo lahko nemoteno izpolnjevala

svoje delovne obveznosti. Zoper tako oblikovan sklep o začasni

odredbi nobena od strank ni vložila pritožbe, zato je postal

pravnomočen. Ker sklep o začasni odredbi ni vseboval sredstva

izvršbe, čeprav ga je tožnica v predlogu za izdajo začasne

odredbe predlagala, je tožnica podala sodišču prve stopnje

predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Temu je sodišče prve

stopnje sledilo in dopolnilni sklep, s katerim je določilo

denarno kazen toženi stranki za primer, če ne bo izpolnila svojih

obveznosti, ki so ji naložene z začasno odredbo, tudi izdalo.

Sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem ali kakšnem drugem

postopku, ima učinek sklepa o izvršbi (268. čl. Zakona o izvršbi

in zavarovanju; ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 in nadalj.). 1. odst.

44. čl. ZIZ je med predpisane sestavine sklepa o izvršbi uvrstil

med drugim tudi sredstva izvršbe. Med sredstva izvršbe, ki silijo

dolžnika k izpolnitvi obveznosti, ki jih lahko izpolni le on,

spada tudi denarna kazen (226. čl. ZIZ).

Z ozirom na to, da je bilo toženi stranki s pravnomočnim sklepom

o začasni odredbi opr. št. I Pd 809/2005 z dne 17.8.2005 naložena

obveznost, ki jo lahko izpolni le tožena stranka, pritožbeno

sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je možno

izpolnitev obveznosti po toženi stranki doseči le z denarno

kaznijo, kot jo predvideva v 2. odst. 273. čl. ZIZ v zvezi z 2.

odst. 226. čl. ZIZ. 1. odst. 273. čl. ZIZ le primeroma našteva

vrste začasnih odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev. To

pomeni, da je mogoče v odvisnosti od posameznega primera izdati

tudi drugačno začasno odredbo od začasnih odredb, naštetih v 1.

odst. 273. čl. ZIZ. Če lahko obveznost iz takšne začasne odredbe

izpolni le dolžnik sam, potem je tudi po stališču pritožbenega

sodišča mogoče kot sredstvo izvršitve opredeliti denarno kazen po

226. čl. ZIZ tudi v primeru, če izdana začasna odredba ni

prepovedne narave (3. tč. 1. odst. 273. čl. ZIZ), temveč nalaga

dolžniku, da opravi določeno dejanje.

Pritožba tožnice pa utemeljeno opozarja, da izrek denarne kazni

kot sredstva izvršbe za izvršitev začasne odredbe ni odvisen od

tega, če dolžnik izpolnjuje svojo obveznost. Kot je bilo že

ugotovljeno, je obvezni sestavni del izreka sklepa o izvršbi tudi

opredelitev sredstva izvršbe. S tem, ko je sodišče prve stopnje v

izreku opredelilo denarno kazen kot sredstvo izvršbe, s katerim

se bo dolžnika sililo k izpolnitvi obveznosti, če te obveznosti

ne bo hotel izpolniti prostovoljno, to še ne pomeni, da bo ta

denarna kazen tudi izvršena. Denarna kazen bo izvršena po

določilih ZIZ v primeru, če bo ugotovljeno, da tožena stranka

svoje obveznosti iz sklepa o začasni odredbi opr. št. I Pd

809/2005 z dne 17.8.2005 ni izpolnila (3. odst. 226. čl. ZIZ v

zvezi z 2. odst. 273. čl. ZIZ). Glede na to se sodišče prve

stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa neutemeljeno sklicuje

na to, da je izrek o denarni kazni preuranjen zato, ker sodišče

prve stopnje pred izdajo tega sklepa ni razčistilo, če tožena

stranka noče zagotoviti dela tožnici v skladu z določili pogodbe

o zaposlitvi ali pa tožnica ni mogla opravljati dela, ker je bila

v času od 16.8.2005 do 14.9.2005 v bolniškem staležu. Ugotovljeno

dejansko stanje v zvezi z navedenim bo pomembno pri sami izvršbi

začasne odredbe, če bo ugotovljeno, da tožena stranka obveznosti

iz sklepa o začasni odredbi ne izpolnjuje, medtem ko za sam izrek

denarne kazni kot sestavnega dela sklepa o izvršbi to ni

odločilnega pomena.

Ob upoštevanju navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice

ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. tč. 366. čl. ZPP),

zaradi česar je ostal sklep sodišča prve stopnje opr. št. I Pd

809/2005 z dne 15.9.2005 o denarni kazni v veljavi.