Appeal court dismisses lower court's jurisdiction ruling as it was issued ex officio without objection.

Za odločanje o tem sporu je krajevno pristojno Delovno sodišče v

Mariboru.

[JEDRO]

Po 2. odst. 22. člena ZPP se sodišče lahko po uradni dolžnosti

izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče

izključno krajevno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe.

Preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti je torej v

sedanjem ZPP izredno omejen. Nanaša se lahko le na izključno krajevno

pristojnost, časovno pa je omejen na fazo predhodnega preizkusa

tožbe, torej na čas, preden je tožba poslana tožencu v odgovor. Glede

na sistematiko vseh členov ZPP se faza preizkusa tožbe konča tedaj,

ko sodišče uspešno vroči tožbo tožencu, ne pa že tedaj, ko sodnik

odredi, da se toženi stranki tožba vroči oziroma, ko je sodno pisanje

zaradi vročitve tožbe toženi stranki izročeno pošti. Očitno je

zakonodajalec štel določbe o krajevni pristojnosti za določbe, ki

služijo predvsem uresničevanju načela ekonomičnosti in pospešitve

postopka, zato je tudi omejil odločanje o krajevni pristojnosti po

uradni dolžnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik je vložil tožbo zaradi razveljavitve odločbe tožene

stranke z dne 12.11.2004 in z dne 29.8.2005. V tožbi je kot

toženo stranko opredelil Republiko Slovenijo, Gregorčičeva ulica

20, Ljubljana, čeprav iz dokončne odločbe o razvrstitvi v

plačilni razred in ki jo tožnik izpodbija v tem konkretnem

individualnem delovnem sporu, izhaja, da je njegov delodajalec

RS, Ministrstvo za obrambo, Kardeljeva ploščad 25, Ljubljana.

Zaposlen je bil v Službi za organizacijo in kadre, kar kaže na

to, da se je delo opravljalo v Ljubljani.

Delovno sodišče v Mariboru se je z izpodbijanim sklepom z dne

17.10.2005 izreklo za krajevno nepristojno. Ugotovilo je, da

splošna pravila o krajevni pristojnosti sodišča določa Zakon o

pravdnem postopku in da se tako po teh pravilih tudi v

individualnih delovnih sporih določi, katero sodišče je splošno

krajevno pristojno za odločanje. Osmi člen Zakona o delovnih in

socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur.l. RS št. 2/2004) določa dodatno

izbirno krajevno pristojnost v korist delavca, kar po mnenju

sodišča prve stopnje pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo

pri sodišču posebne pristojnosti. Delavec, kot tožeča stranka,

lahko izbira med več krajevno pristojnimi sodišči in vloži tožbo

v kraju, v katerem ima delodajalec, kot tožena stranka, stalno

prebivališče ali svoj sedež (splošna krajevna pristojnost), poleg

tega pa tudi v kraju, v katerem opravlja delo oziroma je

opravljal delo oziroma bi moral opravljati delo, kot tudi v

kraju, v katerem je sklenjeno delovno razmerje. Delovno sodišče v

Mariboru je pri preizkusu tožbe ugotovilo, da je splošno krajevno

pristojno tisto sodišče, kjer ima sedež tožena stranka. Ker je

ugotovilo tudi, da tožnik na območju Delovnega sodišča v Mariboru

ni opravljal ali bi opravljal delo oziroma, da tudi ni bilo

sklenjeno delovno razmerje, je sklenilo, da v tem individualnem

delovnem sporu ni krajevno pristojno. Po pravnomočnosti sklepa je

odstopilo sporno zadevo Delovnemu in socialnemu sodišču v

Ljubljani.

Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je pritožbenemu sodišču

dne 17.11.2005 posredovalo predlog za določitev krajevno

pristojnega sodišča. V predlogu ocenjuje, da je Delovno sodišče v

Mariboru odločitev oprlo na splošna pravila o krajevni

pristojnosti po ZPP in po 8. členu ZDSS-1, pri svoji odločitvi pa

ni upoštevalo določb 1. odstavka 22. člena ZPP oziroma je napačno

štelo, da je za navedeni individualni delovni spor izključno

krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Glede

na to, da toženi stranki še ni bila posredovana tožba v odgovor,

kar pomeni, da tudi ni podanega ugovora o krajevni pristojnosti,

ocenjuje, da odločitev Delovnega sodišča v Mariboru ni pravilna.

Za odločanje o tem sporu je krajevno pristojno Delovno sodišče v

Mariboru.

Pritožbeno sodišče je na seji senata obravnavalo predlog za

odločitev o krajevni pristojnosti in pri navedenem preizkusu

ugotovilo, da se je Delovno sodišče v Mariboru preuranjeno

izreklo za krajevno nepristojno in je pri svoji odločitvi zmotno

uporabilo določbe ZPP, ki urejajo vprašanje krajevne

pristojnosti. Po 22. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP -

Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) se sodišče lahko izreče za

krajevno nepristojno le na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta

poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave.

V danem primeru pa sodišče prve stopnje o krajevni pristojnosti

ni odločalo na ugovor, ampak po uradni dolžnosti, kar pa bi lahko

le v primeru, če bi šlo za izključno krajevno pristojnost. Po 2.

odst. 22. člena ZPP se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče

za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče

izključno krajevno pristojno in sicer ob predhodnem preizkusu

tožbe. Preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti je

torej v sedanjem ZPP izredno omejen. Nanaša se lahko le na

izključno krajevno pristojnost, časovno pa je omejen na fazo

predhodnega preizkusa tožbe, torej na čas, preden je tožba

poslana tožencu v odgovor. Glede na sistematiko vseh členov ZPP

se faza preizkusa tožbe konča tedaj, ko sodišče uspešno vroči

tožbo tožencu, ne pa že tedaj, ko sodnik odredi, da se toženi

stranki tožba vroči oziroma, ko je sodno pisanje zaradi vročitve

tožbe toženi stranki izročeno pošti. Očitno je zakonodajalec štel

določbe o krajevni pristojnosti za določbe, ki služijo predvsem

uresničevanju načela ekonomičnosti in pospešitve postopka, zato

je tudi omejil odločanje o krajevni pristojnosti po uradni

dolžnosti.

Izključne krajevne pristojnosti, na katere pazi sodišče po uradni

dolžnosti in glede katerih se lahko ob predhodnem preizkusu tožbe

sodišče izreče za krajevno nepristojno, so določene v ZPP, za

individualni delovni spor pa je taka pristojnost določena v 2.

odst. 8. člena ZDSS-1. V skladu s citirano zakonsko določbo je

izključno krajevno pristojno Delovno in socialno sodišče v

Ljubljani le za spore iz točke d) 1. odst. 5. člena ZDSS-1 (spori

o pravicah in obveznostih iz industrijske lastnine, ki nastanejo

med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja). Ker

v obravnavanem primeru ne gre za tak individualni delovni spor,

za katerega je določena izključna krajevna pristojnost, ki

dopušča sodišču izrek, da se izreče za krajevno nepristojno po

uradni dolžnosti ob predhodnem preizkusu tožbe, je odločitev

sodišča prve stopnje o krajevni nepristojnosti preuranjena.

Glede na navedeno in skladu s 1. odst. 25. člena ZPP ter 2. točko

104. člena Zakona o sodiščih (uradno prečiščeno besedilo -

ZS-UPB1, Ur.l. RS št. 19/94 - 23/2005) je pritožbeno sodišče

sklenilo, da je za odločanje v konkretnem sporu v tej fazi

postopka krajevno pristojno Delovno sodišče v Mariboru, saj

tožena stranka ni vložila ugovora krajevne pristojnosti, ki bi ga

lahko podala najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne

obravnave.