Appeal dismissed; employer ordered to reassign cleaning worker to allergen-free duties under ZIZ interim order.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

1. Ker je delodajalec delavki odredil čiščenje v prostorih, kjer

se nahajajo alergene snovi, ki škodujejo njenemu zdravju, je

podana verjetnost terjatve, da je delavki odrejeno delo, ki ni v

skladu z omejitvami odločbe ZPIZ.

2. Škoda, ki bi lahko nastala tožnici, če bi še naprej delala v

prostorih z alergeni, ki JI škodujejo, je večja od škode, ki bi

nastala delodajalcu zaradi težav pri organizaciji dela čistilk,

tudi ima zaposleo večje število invalidov z zdravstvenimi in

delovnimi omejitvami. Zato je izkaza predpostavka za izdajo

začasne odredbe po 3. alinei 2. odstavka 272. člena ZIZ.

3. Če je potrebno v zapisniku na naroku kaj popraviti ali

dodati, se to zapiše na koncu zapisnika (124/4. člen ZPP), z

dovoljenem predsednika senata pa lahko stranke tudi same

zastavljo vprašanja nasprotni stranki, pričam ali izvedencem

(289/2. ZPP), pri čemer se na zahtevo stranke v zapisnik

zapiše vprašanje, ki ga je senat zavrnil in vprašanje, na

katero je bil prepovedan odgovor (289/4. člen ZPP). Če

stranka teh možnosti ne izrabi, se ne more kasneje

sklicevati na pristranskost sodišča pri zasliševanju tožnice

in prič.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 10.10.2005 (opr. št. II Pd 480/2005-28) je

sodišče prve stopnje ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo

začasne odredbe, ki se glasi:

" 1. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki nemudoma dodeliti

drugo ustrezno delo čiščenja, kjer ne bo prahu, plinov, par,

alergenov in drugih dražečih snovi dihal in kože, kjer ne bo

prihajala v stik s predivom in ne bo delala v prisilnem položaju

oz. se ne bo pogosto sklanjala ali dvigovala bremen nad 8 kg.

2. Za primer, da tožena stranka tožeči stranki ne bo odredila

drugega dela skladno z odločbo ZPIZ št. 2 4 40554456 z dne

29.4.2003, se jo kaznuje z denarno kaznijo 1.000.000,00 SIT.

3. Ta začasna odredba velja do pravnomočne odločitve v tej

zadevi.

4. Ugovor zoper sklep ne zadrži postopka (pravilno izvršitve)."

Zoper navedeni sklep je tožena stranka vložila ugovor, ki ga

je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (z dne

3.11.2005) zavrnilo.

Tožena stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, v kateri

uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep razveljavi oz. spremeni in predlog za

izdajo začasne odredbe zavrne. V pritožbi navaja, da sodišče prve

stopnje ni pravilno ocenilo pogojev za začasno odredbo in je z

začasno odredbo odločilo o glavni stvari, ne da bi pred tem

izvedlo ustrezni dokazni postopek. Nepravilen je zaključek

sodišča prve stopnje, da je tožnica izkazala dovolj veliko

verjetnost, da delo v okolju, kjer vsepovsod leži predivo,

škoduje njenemu zdravju in da ji tožena stranka ni zagotovila

ustreznega delovnega mesta. Sodišče ni strokovno usposobljeno za

ugotavljanje, ali je ravno tisto predivo, ki se nahaja v

poslovnih prostorih tožene stranke, povzročilo alergije tožnice

in je očitno prezrlo nesporno dejstvo, da na njeno kožo vplivajo

med drugim tudi prah, plini, pare, alergeni in druge dražeče

snovi dihal in kože. Prezrlo je tudi dopis tožene stranke z dne

20.12.2004 invalidski komisiji, naj ta pisno pojasni dovoljene

koncentracije prahu po meritvah MDK ter opredeli, s katerimi

alergeni in drugimi dražečimi snovmi tožnica ne sme priti v stik.

Invalidska komisija tega ni storila, temveč je splošno

odgovorila, da je tožnica sposobna za čistilko poslovnih

prostorov. Sodišče je upoštevalo le izpoved tožnice in prezrlo

vse dokazne predloge tožene stranke. Ni se opredelilo do navedb

tožene stranke, da je tožnica sama "nastavila" dokaze, pri čemer

gre za ponarejanje dokazov, kar je kaznivo dejanje. Tožnica hoče

toženi stranki vsiliti organizacijo dela, ki bi njej najbolje

ustrezala in postavlja sebe v vlogo vodje pri delodajalcu - njen

cilj je majhen obseg čiščenja pisarn, brez čiščenja okolice, na

breme in v škodo drugih čistilk. Sodišče je v celoti nekritično

verjelo tožnici, pristop predsednice senata oz. način

zasliševanja tožnice in priče pa je bil povsem različen. Sodišče

je bilo izrazito pristransko - tožnico je zasliševalo dve uri in

ji postavljalo vrsto vprašanj, priča F. V. pa je bila le na

kratko zaslišana, saj je njeno zaslišanje trajalo le 20 minut,

pri čemer sodišče priči ni postavljalo natančnejših in konkretnih

vprašanj, nadaljnjih vprašanj pooblaščenki tožene stranke pa ni

dovolilo, češ da je narok namenjen izključno odločanju o predlogu

za izdajo začasne odredbe, ne pa odločanju o tožbenem zahtevku.

Sodišče od priče ni hotelo slišati argumentov, ki bi nasprotovali

trditvam tožeče stranke. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da

tožena stranka zaradi realizacije začasne odredbe ne bo trpela

hujših neugodnih posledic, je zmotna. Sodišče nedopustno in

nezakonito posega v organizacijo dela pri toženi stranki, saj

predlaga delodajalcu zamenjavo čistilk, pri čemer si zamenjavo

predstavlja preveč enostavno. Vse čistilke imajo določene

omejitve zdravstvenih sposobnosti. Dodatno vključevanje nove

čistilke bi bilo povezano s stroški. Tožnica je zaradi svojih

zdravstvenih in delovnih omejitev nefleksibilna v smislu

nadomeščanja drugih čistilk, kar povzroča motnje v organizaciji

čiščenja in nejevoljo pri celotni ekipi čistilk, ki morajo delo

opravljati namesto tožnice. Zaradi izvršitve izpodbijanega sklepa

je tožena stranka na novo organizirala čiščenje svojih prostorov,

saj je tožnici določila čiščenje prostorov, ki jih imajo v najemu

trije inšpektorati in Okrajno sodišče v Litiji, kar ustreza le

trem uram polnega delovnega časa, za preostalih pet ur pa je

toženka sklenila pogodbo o zaposlitvi s skrajšanim delovnim časom

z drugim delavcem, tožnico pa odredila na začasno čakanje na delo

doma. Prvostopenjsko sodišče je izrecno prekršilo napotek, da ne

more posegati v organizacijo dela. Tožeča stranka ni bila v

bolniškem staležu od junija do oktobra 2005, vendar ji je tožena

stranka izrekla že tretje opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe

iz krivdnih razlogov zaradi številnih pritožb čez njeno čiščenje

oz. kršitve požarne varnosti. Tožnica svoje slabo in nevestno

delo skuša prikazati kot šikaniranje.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih

navedb ter po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ni

ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na

katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2.

odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem

postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004). V ponovnem

postopku je sodišče prve stopnje obravnavalo vsa sporna

vprašanja, na katera je opozorilo pritožbeno sodišče v

razveljavitvenem sklepu. Pravilno in popolno je ugotovilo

dejansko stanje in odločilo na podlagi pravilne uporabe

materialnega prava. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi

izpodbijanega sklepa, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa

poudarja naslednje:

Očitki tožene stranke o domnevni pristranosti predsednice

senata v postopku glede načina zasliševanja tožnice in prič

oz. upoštevanja dokaznih predlogov niso utemeljeni. Na

vsebino zapisnikov stranke - vključno s pooblaščenko tožene

stranke oz. zakonito zastopnico - niso imele pripomb in

ugovorov, ki jih je sicer treba podati na obravnavi, saj se

vse, kar je treba v zapisniku popraviti ali dodati glede na

ugovore strank ali drugih oseb ali po uradni dolžnosti,

zapiše na koncu zapisnika (4. odstavek 124. člena ZPP).

Vsebina zapisnikov ne govori v prid trditvam tožene stranke,

obravnave so trajale daljši čas, zaslišanje tožnice oz.

predlagane priče pa je bilo očitno natančno in podrobno, na

kar kažejo zapisane izpovedi. Stranke imajo tudi same

možnost neposredno postavljati vprašanja pričam oz.

nasprotni stranki v skladu z določbo 2. odstavka 289. člena

ZPP oz. možnost ugovorov na zapisnik, pri čemer se na

zahtevo strank vpišejo tudi ugovori, ki jim ni bilo ugodeno

(4. odstavek 124. člena ZPP). Če teh možnosti ne izrabijo,

se stranke oz. pooblaščenci ali zakoniti zastopniki strank

ne morejo naknadno sklicevati na pristranost predsednika

senata oz. sodnika pri zasliševanju in protokolaciji izjav v

zapisnik. Zatrjevane bistvene kršitve določb postopka iz 1.

odstavka 339. člena ZPP torej niso podane.

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so v

obravnavani zadevi podani pogoji za izdajo predlagane

začasne odredbe po 272. členu Zakona o izvršbi in

zavarovanju (ZIZ, Ur. l. RS št. 51/98 do 16/2004). Terjatev

je verjetno izkazana. Iz doslej zbranih podatkov in

izvedenih dokazov je razvidno, da je tožena stranka tožnici

med drugim odrejala tudi čiščenje zunanjih prostorov oz. po

16.8.2005 čiščenje poslovnih prostorov v poslovni stavbi,

kjer se občasno nahajajo ostanki preje in drugih alergenih

snovi (oz. se te snovi nahajajo na dvorišču ob poslovnih

prostorih), ki škodujejo tožničinemu zdravju. Navedeno kaže

na to, da se tožnici res odreja delo, ki ni v skladu z

omejitvami iz odločbe ZPIZ (glede na njeno diagnozo in

dolgotrajni bolniški stalež, ki je očitno, kot izhaja iz

zdravniškega potrdila, povezan s poslabšanjem zdravstvenega

stanja zaradi vplivov delovnega okolja), kar pa se bo

dokončno ugotovilo in razčistilo v nadaljnjem postopku. To

velja tudi za vprašanje, ali je tožnica res "nastavila"

dokaze in nato fotografirala poslovne prostore (kar zaenkrat

še ni dokazano). Tudi vprašanje, ali je ravno predivo, ki se

nahaja v poslovnih prostorih tožene stranke, tisto, ki

povzroča alergijo tožnice, bo sodišče, ki samo res ni

strokovno usposobljeno za ugotavljanje teh dejstev, v

nadaljnjem postopku razčistilo z izvedbo predlaganih

dokazov, po potrebi tudi ob sodelovanju sodnega izvedenca

(medicinske stroke). Kljub navedenemu pa je treba pritrditi

stališču prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, da

je okoliščin, ki v tej fazi postopka govorijo v prid

tožničinim trditvam, več kot tistih, ki dokazujejo

nasprotno. Zato pritožbene navedbe tožene stranke, ki

zatrjuje, da terjatev ni verjetno izkazana, niso utemeljene.

Po stališču pritožbenega sodišča je izpolnjen tudi pogoj iz

3. alinee 2. odstavka 272. člena ZIZ, zato pritožbi tudi s

tem v zvezi ni mogoče pritrditi. Z začasno odredbo se toženi

stranki ne nalaga nič drugega kot to, da tožnici zagotovi

ustrezno delo glede na njene zdravstvene omejitve, takšna

začasna odredba pa nikakor ne pomeni, da sodišče "nedopustno

in nezakonito posega v organizacijo dela pri toženi

stranki", kot navaja pritožba. Prav tako ne drži očitek, da

naj bi si sodišče zamenjavo čistilk predstavljalo preveč

enostavno, čeprav je nedvomno res, da je delo težje

organizirati, če ima delodajalec na delovnih mestih večje

število invalidov, ki imajo zdravstvene in delovne omejitve.

Tožeča stranka je nedvomno verjetno izkazala, da tožena

stranka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka

izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih

posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe

nastale tožnici. Škoda, ki bi lahko nastala tožnici, če bi

še naprej delala v prostorih, kjer lahko pride v stik s

predivom oz. drugimi snovmi, ki lahko škodujejo njenemu

zdravju, je večja od škode, ki bi lahko nastala toženi

stranki zaradi težav pri organiziranju dela čistilk.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti

razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni

dolžnosti, je pritožbno sodišče pritožbo zavrnilo in

potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).