Appeal partially allowed; court reduced costs due to lawyer fee calculation errors and dismissed appeal on other grounds.

1. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v 2. tč.

izreka delno spremeni, tako da se znesek stroškov, ki jih je

dolžna tožeča stranka povrniti toženi stranki, zniža na znesek

89.534,00 SIT (namesto zneska 126.565,00 SIT).

2. V preostalem se pritožba tožeče stranke zavrne in se v

nespremenjenem delu potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

3. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti del njenih

pritožbenih stroškov v znesku 1.320,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od 2.12.2005 do plačila.

4. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

5. Revizija se ne dopusti.

[JEDRO]

Sodišče je pravilno štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila

(2. odstavek 28. člena ZDSS-1), saj se ni udeležila poravnalnega

naroka oz. naroka za glano obravnao, čeprav je bila na narok

pravilno vabljena in opozorjena na posledice izostanka. Čeprav je

pooblaščenec tožeče stranke sodišče prosil za preložitev naroka

zaradi izobraževanja v tujini, o tem ni predložil nobenega

dokaza, zato ni izkazal upravičenega razloga za izostanek z

naroka po 5. odstavku 28. člena ZDSS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je v 1. tč. izreka izpodbijanega sklepa

postopek v predmetnem individualnem delovnem sporu ustavilo, v 2.

tč. izreka pa je naložilo tožniku, da povrne toženi stranki

pravdne stroške v znesku 126.565,00 SIT skupaj z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila, v 8 dneh in

po izvršbo.

Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje

tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi,

izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje

v nov postopek. V pritožbi navaja, da je pooblaščenec tožnika

zaprosil za preložitev poravnalnega naroka z dne 8.7.2005, saj je

bil takrat na študijskem dopustu. Predlog za preklic in

preložitev je bil sodišču posredovan dovolj zgodaj, zato bi mu

moralo sodišče slediti oz. se do njega vsaj opredeliti. Pravna

teorija ob opravičljivih razlogih za preložitev naroka ne zahteva

strogega dokaza.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče

prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na

popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi

pravilno materialnopravno odločitev (razen v zvezi z odločitvijo

o pravdnih stroških).

Ob upoštevanju določbe 2. odst. 28. čl. Zakona o delovnih in

socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) je sodišče prve

stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je štelo, da je tožnik

umaknil tožbo in posledično postopek ustavilo, saj je iz

spisovnih podatkov razvidno, da na poravnalni narok, ki je bil

razpisan za dan 8.7.2005, nista pristopila niti tožnik niti

njegov pooblaščenec, čeprav sta bila na ta narok pravilno

vabljena. 5. odst. 28. čl. ZDSS-1 sicer določa, da se med drugim

tudi določba 2. odst. 28. čl. ZDSS-1 ne uporablja, če stranka

izkaže upravičene razloge za izostanek oz. če iz splošno znanih

okoliščin izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla

priti na narok. Tožnikov pooblaščenec je v vlogi z dne 3.6.2005,

ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 7.6.2005, prosil za

preložitev naroka, razpisanega za dan 8.7.2005 ob 12.00 uri, ker

naj bi bil pooblaščenec do začetka septembra 2005 na strokovnem

izobraževanju v tujini, tožnik pa ni prava vešča stranka in sam

ne bi mogel učinkovito zastopati svojih interesov. Ker tej vlogi

tožnikov pooblaščenec ni priložil dokazov, iz katerih bi

izhajalo, da je njegov izostanek z naroka 8.7.2005 upravičen in

ker tudi ni bilo splošno znanih okoliščin, iz katerih bi

izhajalo, da tožnik oz. njegov pooblaščenec iz upravičenih

razlogov nista mogla priti na narok, je sodišče prve stopnje

utemeljeno izdalo izpodbijani sklep.

Tožnik v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da bi ga moralo sodišče

o odločitvi v zvezi s predlogom za preložitev razpisanega naroka

obvestiti, saj ZPP takšnega ravnanja sodišču prve stopnje ne

nalaga.

Sodišče prve stopnje pa je delno zmotno uporabilo materialno

pravo pri odmeri pravdnih stroškov, ki jih je tožnik dolžan

povrniti toženi stranki. Glede na to je pritožbeno sodišče v

odločitev o pravdnih stroških sodišča prve stopnje poseglo tako,

da je te stroške znižalo od 125.565,00 SIT na 89.534,00 SIT.

Sodišče prve stopnje je namreč toženi stranki priznalo stroške za

sestavo pripravljalne vloge z dne 18.5.2005 v višini 300 točk po

Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS št. 67/2003 in nadalj.) namesto

225 točk (tar. št. 15/2 OT), za zastopanje na poravnalnem naroku

300 točk namesto 150 točk po OT (tar. št. 15/3 b OT) in za končno

poročilo stranki 50 točk po OT, čeprav je nagrada za to opravilo

že vključena v nagrado za zastopanje. Pritožbeno sodišče je tako

toženi stranki od priglašenih stroškov priznalo stroške za

sestavo pripravljalnih vlog z dne 18.5.2005 in 1.7.2005 2 x 225

točk (tar. št. 15/2 OT), za zastopanje na poravnalnem naroku dne

8.7.2005 150 točk (tar. št. 15/3 b OT), kar ob vrednosti

odvetniške točke v času odločanja pred prvostopenjskim sodiščem

(110,00 SIT) in 2 % materialnih stroškov znaša 67.320,00 SIT, ob

upoštevanju 20 % DDV ter stroškov fotokopiranja 1.150,00 SIT, in

sodne takse za odgovor na tožbo (7.600,00 SIT) pa 89.534,00 SIT.

Z ozirom na to je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika v tem delu

ugodilo ter odločitev o stroških znižalo tako, da je dolžan

tožnik toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku

89.534,00 SIT (namesto 126.565,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od dneva izdaje sklepa sodišča prve stopnje do plačila

(3. tč. 365. čl. ZPP). V preostalem je pritožbeno sodišče

pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl.

ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. in 2.

odst. 165. čl. ZPP. Ker je tožnik s pritožbo uspel do 8 %, mu je

dolžna tožena stranka povrniti del njegovih pritožbenih stroškov.

Pritožbeno sodišče je tožniku priznalo stroške za sestavo

pritožbe v višini 150 točk po OT ter jih ob upoštevanju vrednosti

odvetniške točke v času odločanja pred pritožbenim sodiščem

(110,00 SIT) in z ozirom na ugotovljeni uspeh tožnika v

pritožbenem postopku (8 %) odmerilo na 1.320,00 SIT. Te

pritožbene stroške je dolžna tožena stranka tožniku povrniti z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.12.2005 do plačila. Pritožbeno

sodišče tožniku ni priznalo priglašenih pritožbenih stroškov za

konferenco s stranko 50 točk ter za poročilo stranki 50 točk, ker

so ti stroški že vključeni v priznano nagrado za sestavo

pritožbe. Ker odgovor na pritožbo tožene stranke ni pripomogel k

rešitvi tega individualnega delovnega spora, tožena stranka sama

krije svoje pritožbene stroške.

Ker glavnični deli denarnih terjatev tožnika, ki jih vtožuje v

tem individualnem delovnem sporu ne presegajo revizijskega

minimuma (2. odst. 367. čl. ZPP), je bilo potrebno v skladu z 5.

tč. 31. čl. ZDSS-1 in 32. čl. ZDSS-1 odločati tudi o tem, ali se

revizija dopusti. V skladu s 1. odst. 32. čl. ZDSS-1 sodišče

dopusti revizijo le v primeru, če je od odločitve vrhovnega

sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem

vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne

prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno

za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem

pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni

odločalo. V konkretni zadevi ne gre za nobenega od teh primerov,

zaradi česar je pritožbeno sodišče odločilo, da revizije ne

dopusti.