Appeal dismissed; labor law applies to defense ministry employees unless special law governs the process.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Določbe ZDR se uporabljajo za delavce, zaposlene v državnih

organih,le v primeru, če določeno področje ni s posebnim zakonom

drugače urejeno (2. člen ZDR). Ker je bil tožnik zaposlnem pri

Ministrstvu za obrambo, je potrebnio glede postopka uveljavljanja

pravic v delovnem razmerju upoštevati določbe Zakona o obrambi.

Sodišče je pravilno zavrglo tožbo tožnika skladno z 2. odstavkom

42. člena ZDSS-1, saj je bila ta podana preuranjeno. Tožnik je

namreč tožbo vložil hkrati z zahtevkom za varstvo pravic pri

delodajalcu, zato še ni bila izpolnjena procesna predpostavka po

8. odstavku 100. člena ZObr, ki določa, da dalavec v primeru, če

delavec ni zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru oz. če

pooblaščena oseba ne odloči v 60. dneh od vložitve zahteve ali

ugovora, lahko v nadalnjih 30. dneh zahteva varstvo pravic na

pristojnem sodišču.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se

tožba tožeče stranke z dne 6.6.2004 zavrže in da vsaka stranka

nosi svoje stroške postopka.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka, uveljavlja vse

pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi

ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve

stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da se ne strinja z

razlogovanjem sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da za

zahtevek tožnika niso bile podane procesne predpostavke, ker je

tožba preuranjena. Tožnik je namreč pred vložitvijo tožbe zaradi

nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki

vložil zahtevo za varstvo pravic, skladno s 100. a členom Zakona

o obrambi. Tožnik res ni čakal 60 dni, kolikor je predpisan rok o

odločanju o njegovi zahtevi za varstvo pravic, vendar je mnenja,

da je z vložitvijo tožbe zadostil procesni predpostavki, saj je

tožena stranka do danes imela dovolj možnosti, da bi o njegovi

zahtevi odločala, kljub temu pa ni storila ničesar. Tudi sicer se

tožnik ne more strinja s pravnim razlogovanjem sodišča prve

stopnje o uporabi določb Zakona o obrambi, ki se nanašjo na

predhodni postopek in procesno predpostavko za vložitev tožbe,

saj gre v predmetni zadevi za spor o obstoju in prenehanju

delovnega razmerju. V teh primerih pa Zakon o delovnih razmerjih

v skladu z določbo 204. člena dopušča možnost neposredne vložitve

tožbe pri sodišču in se po mnenju pritožnika ta določba uporablja

tudi za delavce, ki so zaposleni pri toženi stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah

pritožbenih razlogov ugotovilo, da nobeden izmed teh razlogov ni

podan. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku dejansko

stanje popolno ugotovilo, pravilno presodilo odločilna dejstva in

odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Sodišče v

postopku tudi ni bistveno kršilo takih določb postopka, na katere

pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 339.

člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99,

96/2002, 2/2004). Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da

pritožbene navedbe tožeče stranke niso bistvene, saj se ne

nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na

drugačno pravno presojo odločitve sodišča. Pritožbeno sodišče se

zato v celoti strinja s pravnimi zaključki sodišča prve stopnje

in ustrezno razlago odločitve, ki je ne ponavlja.

Sodišče prve stopnje je na podlagi listin, ki jih je predložila

tožeča stranka pravilno zaključilo, da so v predmetni zadevi

izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tožbe, saj iz dopisa

tožene stranke pooblaščencu tožnika z dne 6.8.2004 izrecno

izhaja, da so v službi za organizacijo in kadre pri toženi

stranki dne 15.6.2004 prejeli zahtevo tožnika za varstvo pravic

zaradi prenehanja delovnega razmerja. Vendar, ne glede na

ugotovljeno dejstvo, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo,

da je bila tožnikova tožba zoper toženo stranko vložena

preuranjeno, saj je bila vložena dne 15.6.2004, torej istočasno z

vloženo zahtevo za varstvo pravic pri toženi stranki. To pa

pomeni, da se rok, ki ga je imela tožena stranka, da odloči o

tožnikovi zahtevi za varstvo pravic do vložitve tožbe še ni

istekel. Zakon o obrambi (ZObr - Ur.l. RS št. 82/94) v 8. odst.

100. a člena namreč izrecno določa, da v primeru, če delavec ni

zadovoljen z odločitvijo o zahtevi ali ugovoru, ali če minister

oz. pooblaščena oseba ne odloči v 60 dneh od vložitve zahteve ali

ugovora, lahko delavec v nadaljnjih 30 dneh zahteva varstvo

pravic pri pristojnem sodišču. Ker tožnik izteka navedenih rokov

ni upošteval, je potrebno ugotoviti, da je tožba zoper toženo

stranko vložena preuranjeno. Upoštevaje navedeno je potrebno

zaključiti, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je

tožbo tožeče stranke zavrglo, saj Zakon o delovnih in socialnih

sodiščih (ZDSS-1 - Ur.l. RS št. 2/2004) v 2. odst. 42. člena med

drugim določa, da po predhodnem preizkusu tožbe sodišče izda

sklep o zavrženju tožbe, če je bila tožba vložena prezgodaj. Iz

navedenih razlogov je odločitev sodišča prve stopnje

materialnopravno pravilna in zakonita.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da Zakon o delovnih razmerjih

(ZDR - Ur.l. RS št. 42/2002) v primeru prenehanja delovnega

razmerja dopušča možnost neposredne vložitve tožbe na sodišče in

da se določba 204. člena ZDR uporablja tudi za delavce, ki so

zaposleni pri toženi stranki, pa je potrebno poudariti naslednje.

Določbe novega ZDR se res uporabljajo tudi za delovna razmerja

delavcev, zaposlenih v državnih organih, kot to velja za

konkretni primer, vendar le v primeru, če določeno področje s

posebnim zakonom ni drugače določeno, na kar izrecno napotuje 2.

člen novega ZDR. Ker je bil tožnik zaposlen pri Ministrstvu za

obrambo, je zato potrebno v obravnavanem primeru upoštevati 100.

a člen ZObr, v katerem je postopek za uveljavljanje pravic iz

dela za delavce tožene stranke urejen drugače kot to ureja novi

ZDR. Iz navedenih razlogov so pritožbene navedbe tožeče stranke v

tej smeri neupoštevne.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, je

pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo

sklep sodišča prve stopnje.