Appeal dismissed: Withdrawal of claim after main hearing concluded is invalid under ZPP Art. 188.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča

prve stopnje (1. b točka izreka in 2. točka izreka).

Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Revizija se ne dopusti.

[JEDRO]

Umik tožbe je mogoč do konca glavne obravnave (2. odstavek 188.

člena ZPP). Ker je tožnica umaknila tožbo glede zneska, ki ga je

iz naslova odpravnine dobila od Jamstvenega in preživninskega

sklada, po zaključku glavne obravnave, je sodišče postopalo

pravnilno, ko umika ni sprejelo, ampak je zahtevek za plačilo

tega zneska zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna

tožnici izplačati odpravnino v višini 283.047,15 SIT z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od 20.6.2003 dalje do plačila, v 8-ih dneh pod

izvršbo (1. a točka izreka); višji zahtevek in zahtevek glede

teka zakonitih zamudnih obresti iz naslova odpravnine, je

zavrnilo (1. b točka izreka). Odločilo je, da ji je tožena

stranka dolžna povrniti stroške postopka v višini 34.761,80 SIT z

zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve

stopnje dalje do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo.

Zoper zavrnilni del sodbe in zoper odločitev o stroških postopka

se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da

pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v

zavrnilnem delu spremeni in v umaknjenem delu postopek ustavi

oziroma sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ne strinja se z zavrnilnim

delom sodbe. Dne 21.1.2005 je z vlogo umaknila del tožbenega

zahtevka za znesek 76.030,00 SIT, kolikor je prejela iz naslova

odpravnine od Jamstvenega in preživninskega sklada. Z umikom se

je strinjala tudi tožena stranka, vendar se je sodišče odločilo,

da umika ne more upoštevati, češ da tožbe ni mogoče umakniti po

končani glavni obravnavi, zato je za ta del zahtevka tožbeni

zahtevek zavrnilo. Sodišče bi moralo v skladu z določbo 291. in

292. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 -

2/2004) za umaknjeni del postopek ustaviti, posebej zato, ker je

bila glavna obravnava le pogojno zaključena. Zato je zaključek

sodišča napačen in nesprejemljiv. Ne strinja se z odločitvijo o

stroških postopka. Meni, da bi ji morali iti vsi stroški, saj

tožena stranka za umaknjeni del ni zahtevala posebnih stroškov.

Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v

izpodbijanem delu v okviru pritožbenih razlogov, pri čemer je po

uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2.

odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega

prava.

V tem individualnem delovnem sporu je tožnica zahtevala plačilo

odpravnine, ker ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o

zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevku, del zahtevka, ki

se je nanašal na plačilo odpravnine s strani Jamstvenega in

preživninskega sklada, je zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je na naroku 19.1.2005 sklenilo, da se

dokazovanje sklene, tožnici pa je naložilo, da v roku treh dni

predloži dokazila, ki se nanašajo na izplačilo s strani

Jamstvenega in preživninskega sklada. Dne 21.1.2005 je tožnica

umaknila del zahtevka za znesek 76.030,00 SIT, kolikor je prejela

iz naslova odpravnine s strani Jamstvenega in preživninskega

sklada. Tožena stranka se je z delnim umikom strinjala. Sodišče

prve stopnje je kljub delnemu umiku zahtevek na plačilo 76.030,00

SIT zavrnilo. Postavilo se je na stališče, da tožbe ni mogoče

umakniti po koncu glavne obravnave.

V skladu z določbo 188. člena ZPP tožeča stranka lahko umakne

tožbo vse do konca glavne obravnave, če tožena stranka v to

privoli. Sodišče konča z obravnavanjem stvari, ko ugotovi, da

lahko sprejme odločitev v zadevi (1. odstavek 291. člena ZPP). Po

2. odstavku 291. člena ZPP senat lahko sklene, da konča glavno

obravnavo tudi tedaj, če je treba, da se preskrbijo še kakšni

spisi, v katerih so dokazi, potrebni za odločitev, ali če je

treba počakati na zapisnik o dokazih, ki jih je izvedel zaprošeni

sodnik, pa se stranke odpovejo obravnavanju teh dokazov ali senat

misli, da to obravnavanje ni potrebno.

Sodišče torej sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega

stanja, kot ga ugotovi na koncu glavne obravnave.

Sodišče prve stopnje je potem, ko je sklenilo, da konča glavno

obravnavo, sprejelo delni umik tožbenega zahtevka. Umik tožbe je

po določbi 188. člena ZPP mogoč vse do konca glavne obravnave, če

tožena stranka v to privoli. Ker je tožnica delno umaknila tožbo

po zaključku glavne obravnave, je sodišče prve stopnje postopalo

pravilno, ko umika ni sprejelo, temveč je zahtevek za plačilo

zneska 76.030,00 SIT, ki ga je tožnica prejela s strani

Jamstvenega in preživninskega sklada RS, zavrnilo.

Neutemeljena je pritožba tudi glede odločitve sodišča prve

stopnje glede stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je o

stroških postopka pravilno odločilo. Ob upoštevanju načela

odgovornosti za uspeh (154. člen ZPP) je sodišče prve stopnje

pravilno ugotovilo uspeh tožnice v sporu in ji pravilno odmerilo

stroške.

Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je

pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo

izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožnica s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče

odločilo, da stroške pritožbe krije sama.

Pritožbeno sodišče je v skladu s 5. točko 31. člena in v zvezi z

32. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur.

l. RS št. 2/2004) odločalo tudi o tem, ali dopusti revizijo. Ker

gre za odločitev v zvezi z odpravnino v višini 76.030,00 SIT,

revizija po določbah ZPP ni dovoljena, saj vtoževani znesek ne

presega milijona tolarjev (2. odstavek 367. člena ZPP). Lahko pa

jo pritožbeno sodišče dopusti.

Po 1. odstavku 32. člena ZDSS-1 pritožbeno sodišče lahko dopusti

revizijo v primerih, ki niso zajeti v 1. do 4. točki 31. člena

ZDSS-1, če je od vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o

pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje

odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega

vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi

sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti,

vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po oceni pritožbenega

sodišča v sporni zadevi ne gre za nobenega od naštetih primerov,

zato se revizija zoper to sodbo ne dopusti.