Legislator Case Law & Legislation
VDS sodba Pdp 1729/2004 ECLI:SI:VDSS:2005:VDS.PDP.1729.2004 AI generated

Appeal dismissed: changing defendant name due to joinder is not a change of claim under ZDSS Art. 18.

Case Number VDS sodba Pdp 1729/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a labor court judgment ordering the employer to pay severance and vacation pay. The employer argued that the first-instance court erred by treating the joinder of a co-defendant as a change of claim, which would have allowed the employer to withdraw part of the lawsuit. The court ruled that such a procedural adjustment merely changes the defendant's designation and does not constitute a substantive change of claim under Article 18 of the Labor Dispute Procedure Act. Consequently, the first-instance decision regarding the specific monetary awards and procedural costs was upheld.

Legislator headnote

AI generated

18. člen ZDSS; Če delavec zaradi pripojitve prvotožene stranke k drugotoženi stranki spremeni označbo tožene stranke, ne gre za spremembo tožbe.

Keywords

AI generated
Labor Dispute Procedure Act Change of Claim Joinder of Parties Severance Pay Vacation Pay Regress Appeal Dismissed Procedural Error

Cited Legislation

AI generated
18. člen Zakona o delovnih sporih (ZDSS)
184. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
188. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
109. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002)
51. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG)
131. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002)
353. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Če delavec zaradi pripojitve prvotožene stranke k drugotoženi

stranki spremeni označbo tožene stranke skladno z 18. členom

ZDSS, ne gre za spremembo tožbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati odpravnino v znesku 574.438,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9.5.2004 dalje, regres za letni dopust za leto 2002 v znesku 104.418,00 SIT neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.8.2002 in davek od tega regresa na račun Davčnega urada Celje v znesku 21.387,00 SIT, regres za letni dopust za leto 2003 v znesku 109.701,00 SIT neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2003 dalje in davek od tega regresa v znesku 22.469,00 SIT na račun Davčnega urada Celje ter regres za letni dopust za leto 2004 v znesku 38.139,00 SIT neto z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.7.2004 dalje in davek od tega regresa v znesku 7.812,00 SIT na račun Davčnega urada Celje, vse v 8-ih dneh pod izvršbo.

Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 120.502,80 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5.10.2004, v roku 8-ih dni pod izvršbo. Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče prve stopnje ni sprejelo ustreznih procesnih odločitev, ki bi se nanašale na spremembo tožbe in delni umik tožbe.

Meni, da je šlo za spremembo tožbe (sprememba tožene stranke in za drugotoženo stranko uveljavljanje novega zahtevka poleg obstoječega) ter za delni umik tožbe. Sodišče ni postopalo v skladu s 184. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) in 188. členom ZPP, kar predstavlja bistveno kršitev postopka. Sodišče je štelo spremembo tožene stranke kot spremembo označbe tožene stranke, čeprav je do sklepa o pripojitvi prišlo po vložitvi tožbe. Opozarja na težko finančno situacijo in da ni v stanju pravočasno poravnati svojih obveznosti.

Ne soglaša, da je sorazmerni del regresa za letni dopust zapadel v plačilo 30.6.2004, temveč po veljavni kolektivni pogodbi konec oktobra. Svojih obveznosti do delavcev pa vsekakor ne zanika. Nasprotuje tudi odločitvi o stroških postopka v povezavi z navedenimi razlogi. Priglaša pritožbene stroške. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbe tožene stranke, da naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo bistvene kršitve določb postopka, ker ni postopalo v skladu z določbo 184. in 188. člena ZPP. Tožnik je vložil tožbo zoper prvotoženo stranko T. d.o.o. in drugotoženo stranko P. d.d. Ker se je prvotožena stranka pripojila k drugotoženi stranki je tožnik spremenil naziv tožene stranke. Na naroku za glavno obravnavo pa je tudi skrčil tožbeni zahtevek tako, da ne zahteva več razveljavitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vrnitve na delo in plačila razlike plače v odpovednem roku, višino odpravnine pa je prilagodil izračunu tožene stranke.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je dovolilo spremembo označbe tožene stranke, ker je prišlo do pripojitve prvotožene k drugotoženi stranki. V tem primeru se sprememba ne šteje za spremembo tožbe, kot to zatrjuje pritožnica. Sodišče prve stopnje tudi ni kršilo določb pravdnega postopka v zvezi s 188. členom ZPP. Tožnik ni umaknil dela tožbenega zahtevka, temveč je le zmanjšal tožbeni zahtevek, kar po določbi 3. odstavka 184. člena ZPP ne pomeni spremembe tožbe. Tudi dejansko stanje v zvezi z zahtevkom za izplačilo regresa za letni dopust in odpravnino je popolno ugotovljeno ter materialno pravo pravilno uporabljeno.

Sodišče prve stopnje je tožniku upravičeno prisodilo odpravnino, ki mu pripada v primeru, če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, v skladu s 109. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/2002, Ur. l. RS št. 42/2002). V 1. točki 51. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG, Ur. l. RS št. 40/97) je določeno, da se delavcu enkrat letno izplača regres za letni dopust najkasneje do konca julija v višini, določeni v tarifni prilogi, kar predstavlja minimum pravic, ki ga mora delodajalec zagotoviti iz naslova regresa za letni dopust.

Pritožbene navedbe glede težke ekonomske situacije in dogovori z reprezentativnimi sindikati so pavšalne in neobrazložene, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Zgolj pavšalno navajanje o slabi ekonomski situaciji, brez dokazil, ne pomeni, da bi moralo biti izplačilo regresa za letni dopust odloženo na kasnejši datum. Glede izplačila regresa za letni dopust za leto 2004 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da po določbi 3. odstavka 131. člena ZDR/2002 kolektivna pogodba na ravni dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Vendar pa kolektivna pogodba na ravni dejavnosti tega ni določila, zato je tudi v tem delu pritožbeni ugovor neutemeljen. Glede na navedeno in v skladu z določbo 353. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da stroške pritožbe krije sama.