Appeal dismissed; failure to form proper shareholders' committee precludes judicial protection under ZSDU.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

V primeru neimenovanja delavskega direktorja s strani nadzornega

sveta d.d., je predviden poseben postopek za imenovanje skupnega

kandidata pred odborom skupščine in ne pred odborom nadzornega

sveta. Če nadzorni odbor z večino glasov prisotnih članov ne

imenuje delavskega direktorja, se mora oblikovati poseben organ

skupščine, ki mora biti sestavljen iz predsednika skupščine in

enakega števila predstavnikov lastnikov, ki so imenovani izmed

članov skupščine, ter predstavnikov delavcev - članov sveta

delavcev (2. odstavek 83. člena ZSDU). Ker stranki nista

oblikovali pravilnega odbora za predlaganje skupnega kandidata za

delavskega direktorja, nista začeli izvajati ustreznega postopka.

Zato iz tega razloga niso izpolnjene procesne predpostavke za

sodno varstvo po 3. odstavku 83. člena ZSDU, ne pa iz razloga, da

skupni odbor za oblikovanje predloga skupnega kandidata za

delavskega direktorja po 1. odstavku 83. člena ZSDU sploh ni bil

imenovan, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za

imenovanje delavskega direktorja M. Z..

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki uveljavlja pritožbena

razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter

zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga

spremembo izpodbijanega sklepa in odločitev v skladu s predlogom

za imenovanje M. Z. za delavskega direktorja. Navaja, da je

sodišče prve stopnje pri sprejemu izpodbijanega sklepa izhajalo

iz napačne ugotovitve, da skupni odbor nadzornega sveta in sveta

delavcev za oblikovanje predloga skupnega kandidata za delavskega

direktorja ni bil imenovan ter da se ni sestal in oblikoval

svojega predloga. Dejansko je bil odbor imenovan (s strani

nadzornega sveta sta bila imenovana P. P. in P. V., s strani

delavcev pa J. B. in D. T.) in se je dne 14.9.2004 tudi sestal.

Zaradi nasprotovanja sveta delavcev kandidatu A. P., ki je bil

kot možni skupni kandidat predlagan s strani predstavnikov

lastnikov, odbor v zakonskem roku ni uspel soglasno predlagati

skupnega kandidata, o katerem bi lahko nadzorni svet odločal v

skladu s 1. odst. 83. čl. Zakona o sodelovanju delavcev pri

upravljanju (ZSDU, Ur.l. RS št. 42/93, 56/2001). Odbor je pri tem

izhajal iz logične predpostavke, da predlog skupnega kandidata ne

more biti sprejet, če se z njim ne strinja svet delavcev, temveč

je potrebno soglasje obeh strani. Nenazadnje zakon govori o

skupnem kandidatu, o čemer pa v primeru, če bi tega lahko znotraj

odbora vsilila ena ali druga stran, ne bi bilo mogoče govoriti.

Predlagatelj prilaga pritožbi dokazila o imenovanju članov sveta

delavcev v odbor nadzornega sveta za izbiro delavskega

direktorja, o informaciji J. B. o sestanku članov komisije za

izbor delavskega direktorja z dne 14.9.2004 in o tem, da

predlagani kandidat A. P. ni dobil potrebnega števila glasov.

Dejstvo je, da je bil odbor imenovan in je tudi poizkušal

opraviti svojo nalogo, vendar mu to ni uspelo v roku enega

meseca, s čimer je bila izpolnjena procesna predpostavka za

vložitev predloga za sodno varstvo. ZSDU ni mogoče razlagati na

način, da mora odbor v vsakem primeru predlagati skupnega

kandidata in da bi bila procesna predpostavka za spor pred

sodiščem izpolnjena šele v primeru, če tudi po predlaganju

skupnega kandidata nadzorni svet ne imenuje tako predlaganega

kandidata. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno.

Procesna predpostavka sodnega varstva je izpolnjena v vsakem

primeru - če iz kakršnih koli razlogov v roku enega meseca ne

pride do predloga skupnega kandidata v skladu s 1. odst. 83. čl.

ZSDU. Konec koncev bi bil v praksi možen tudi primer, ko lastniki

ne bi bili zainteresirani za imenovanje delavskega direktorja in

bi preprosto ignorirali dolžnost imenovanja članov skupnega

odbora. Tudi v tem primeru bi moral imeti svet delavcev možnost

zahtevati imenovanje delavskega direktorja preko sodišča.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se po preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah

pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl.

Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004) ne

strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje za zavrženje

predloga za imenovanje delavskega direktorja, vendar obenem

ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna iz

drugih razlogov.

V postopku ni bilo sporno, da je svet delavcev na seji dne

24.5.2004 predlagal za delavskega direktorja M. Z., vendar

predlagani kandidat dne 8.7.2004 na nadzornem svetu ni dobil

ustrezne podpore. Glede na to je nadzorni svet istočasno sprejel

sklep, da imenuje odbor za pripravo predloga skupnega kandidata

za delavskega direktorja, ki je sestavljen iz petih članov

(predsednika nadzornega sveta, člana nadzornega sveta,

predstavnika lastnikov ter dveh predstavnikov delavcev, ki jih

imenuje svet delavcev), ki naj v 30 dneh pripravi predlog

skupnega kandidata. Na kasnejši korespondenčni seji dne 23.7.2004

je nadzorni svet sprejel sklep, da začne teči enomesečni rok za

oblikovanje predloga skupnega kandidata za delavskega direktorja

dne 13.9.2004. Sodišče prve stopnje se sklicuje tudi na navedbe

nasprotnega udeleženca, češ da odbor ni bil poimensko imenovan s

strani nasprotnega udeleženca in ne s strani predlagatelja.

Zaključuje, da bi se šele po imenovanju odbor lahko sestal in

določil skupnega kandidata, ki bi ga predlagal nadzornemu svetu.

Do spora pred sodiščem bi lahko prišlo le v primeru, če skupni

kandidat predlaganega odbora ne bi dobil zadostne večine glasov

na nadzornem svetu. Zato je sodišče tudi zaključilo, da si bosta

morali obe stranki najprej prizadevati, da imenujeta odbor in da

v roku 30 dni pride do oblikovanja predloga skupnega kandidata za

delavskega direktorja.

Predlagatelj v svoji pritožbi pravilno ugotavlja, da je sodišče

prve stopnje pri svoji odločitvi izhajalo iz napačne ugotovitve,

da skupni odbor za oblikovanje predloga skupnega kandidata za

delavskega direktorja ni bil imenovan. Iz odgovora na predlog (na

katerega se sodišče prve stopnje sklicuje) izhaja namreč ravno

obratno - da je bil odbor oblikovan, vendar kandidata ni

predlagal, niti predloga ni podal po preteku 30-dnevnega roka

(glej 2. odst. 1. tč. in 3. odst. 2. tč. odgovora nasprotnega

udeleženca). Sodišče je torej izhajalo iz napačne predpostavke,

da odbor za predlaganje skupnega kandidata za delavskega

direktorja sploh ni bil oblikovan.

Pritožbeno sodišče se nadalje strinja s pritožbo predlagatelja,

da v primeru, če kljub imenovanju odbora, njegovih sestankih,

itd., nazadnje vendarle ne pride do predloga skupnega kandidata,

lahko pride do spora pred pristojnim sodiščem. Ozka gramatikalna

razlaga zadnjega odstavka 83. čl. ZSDU bi sicer lahko kazala na

to, da pristojno sodišče lahko imenuje delavskega direktorja le,

če ta ni imenovan v skladu s 1. odst. istega člena, vendar bi

bilo takšno tolmačenje pretogo, saj v postopku po 82. in 83.

členu ZSDU lahko pride do tudi drugačnih zapletov in do tega, da

postopek imenovanja delavskega direktorja zastane že v fazi, ko

do oblikovanja skupnega kandidata na posebnem odboru skupščine še

ne pride. Zato bi ozko gramatikalno tolmačenje v takšnem primeru

pomenilo, da sodno varstvo v predhodnih postopkih, še pred

predlogom skupnega kandidata s strani odbora skupščine sploh ni

dopustno, kar pa ne bi bilo v skladu z ustavno pravico do sodnega

varstva.

Iz podatkov v spisu torej ne izhaja, da v konkretnem primeru ni

bil imenovan in se ni sestal odbor za predlaganje skupnega

kandidata za delavskega direktorja. Vendar pa je potrebno

ugotoviti, da ta odbor ni bil niti pravilno imenovan in ni bil

pravilno sestavljen. 1. odst. 83. čl. ZSDU namreč določa, da mora

v primeru, če delavski direktor ni imenovan v skladu s prejšnjim

členom, odbor skupščine v enem mesecu po glasovanju skupščine

predlagati skupščini skupnega kandidata; kandidat je imenovan za

delavskega direktorja, če dobi večino glasov prisotnih članov

skupščine. Iz 2. odst. istega člena izhaja tudi sestava odbora

skupščine. Sestavljajo ga predsednik skupščine ter enako število

predstavnikov lastnikov, imenovanih izmed članov skupščine, in

predstavnikov delavcev - članov sveta delavcev. Predviden

postopek v primeru delniške družbe je torej takšen, da delavskega

direktorja kot člana uprave družbe imenuje organ lastnikov

družbe, določen v skladu s posebnim zakonom (1. odst. 82. čl.

ZSDU - v konkretnem primeru nadzorni svet). Če pa nadzorni svet z

večino glasov prisotnih članov (2. odst. 82. čl. ZSDU) delavskega

direktorja ne imenuje, se mora oblikovati poseben odbor

skupščine, ki mora biti tudi sestavljen iz predsednika skupščine

in enakega števila predstavnikov lastnikov, ki so imenovani izmed

članov skupščine, ter predstavnikov delavcev - članov sveta

delavcev, torej je v primeru neimenovanja delavskega direktorja s

strani nadzornega sveta predviden poseben postopek pred odborom

skupščine in ne odborom nadzornega sveta. To je sicer lahko

povezano z večjimi stroški, saj predpostavlja tudi glasovanje

skupščine, vendar je takšna rešitev smiselna, saj predvideva

določitev skupnega kandidata v odboru, ki ga sestavljajo druge

osebe in ne več člani nadzornega sveta, ki so o predlogu za

imenovanje delavskega direktorja že odločali.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD - UPB 1, Ur.l. RS št. 15/2005)

v 1. odst. 262. čl. predvideva, da je nadzorni svet sestavljen

najmanj iz treh članov. Če bi imel nadzorni svet samo tri člane,

bi ob tolmačenju, da ne gre za organ skupščine, temveč nadzornega

sveta, prišlo do situacije, da bi člani nadzornega sveta postali

tudi člani odbora za predlaganje skupnega kandidata za delavskega

direktorja, isti člani pa bi o tem predlogu kasneje tudi

odločali. Takšna rešitev je nesprejemljiva, zaradi česar je

nastali možni zaplet zakon rešil tako, da je predvidel

oblikovanje posebnega odbora skupščine, ki ga ne sestavljajo

člani nadzornega sveta, predviden pa je tudi nadaljnji postopek

pred skupščino.

V konkretnem primeru predlagatelj in nasprotni udeleženec nista

niti pristopila k oblikovanju pravilnega odbora skupščine -

odbora, ki bi v pravilni sestavi predlagal skupnega kandidata za

delavskega direktorja. Glede na navedeno je dejansko potrebno

zaključiti (tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje, vendar

na podlagi napačne ugotovitve dejanskega stanja), da stranki

nista še niti oblikovali pravilnega odbora za predlaganje

skupnega kandidata za delavskega direktorja, torej nista niti

začeli izvajati ustreznega predhodnega postopka, zaradi česar

tudi ob navedenem širšem tolmačenju določbe 3. odst. 83. čl. ZSDU

še niso izpolnjene predpostavke za sodno varstvo.

Čeprav presega navedeno utemeljitev, pritožbeno sodišče vseeno

opozarja na dejstvo, da je bil M. Z. že v postopku za imenovanje

delavskega direktorja, vendar ga nadzorni svet na to funkcijo ni

imenoval. Ker je nadaljnji postopek predviden kot postopek

predlaganja skupnega kandidata, je nekoliko nerazumljivo, da bi

bil to lahko prav kandidat, ki že pred tem ni bil imenovan s

strani nadzornega sveta. Postopek po 83. čl. ZSDU je predviden

kot postopek (kompromisnega) predlaganja skupnega kandidata in ne

kandidata, ki ga je nadzorni svet že predhodno odklonil, oz. ga

ni imenoval za delavskega direktorja. Zato je tudi nerazumljivo,

zakaj je predlagatelj v konkretnem sporu za delavskega direktorja

ponovno predlagal ravno M. Z..

Glede na navedeno in v skladu z 2. tčl. 365. čl. ZPP je

pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo

izpodbijani sklep. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla,

ker jih predlagatelj ni priglasil.