Appeal dismissed; court must reject third-party objection if creditor opposes without substantive review.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal filed by a third party against an enforcement objection was dismissed, confirming the first-instance court's decision. The third party argued the objection lacked substantive reasoning, claiming the court merely noted the creditor's opposition without evaluating their own rights. The court ruled that under the Enforcement and Security Act, when a creditor opposes a third party's objection, the court is legally bound to reject it without examining the underlying merits. Consequently, the first-instance court acted correctly by relying solely on the creditor's stance, shifting any potential liability to the creditor.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. točka 365. člena ZPP: When a creditor opposes a third party's enforcement objection, the court must reject the objection without conducting a substantive review of the third party's claims.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba tretjega M.S. se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje mora, glede na določbo 2. odst. 65. člena ZIZ, kadar upnik izjavi, da ugovoru nasprotuje tak ugovor zavrniti, pri čemer se niti ne sme spustiti v vsebinsko presojo ugovornih navedb.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor tretjega M.S. po tem, ko je ugotovilo, da je upnik po vročitvi tega ugovora in po opozorilu na pravne posledice iz 1. odst. 56. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju izjavil, da ugovoru nasprotuje.
Proti temu sklepu je vložil pritožbo M.S. kot tretja oseba iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izvršbo zoper dolžnika ustavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje. V pritožbi navaja, da se sodišče sploh ni ukvarjalo z vsebinskimi razlogi iz katerih je tretja oseba M.S. izpodbijal - ugovarjal izdanemu sklepu o izvršbi. Navedlo je le, da upnik ugovoru nasprotuje. Nasprotovanje upnika pa ni noben razlog, saj upnik o tem nič ne odloča, temveč je to stvar sodišča. Meni, da sodišče prve stopnje dejansko sklepa sploh ni obrazložilo, saj ni navedlo, zakaj ne verjame tretji osebi.
Pritožba tretjega ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru tretja oseba M.S. podal ugovor zoper sklep o izvršbi s trditvijo, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Ta ugovor je sodišče prve stopnje poslalo upniku v odgovor v skladu z določili 3. odst. 64. člena ZIZ, pri čemer ga je tudi opozorilo na pravne posledice iz 1. odst. 65. člena ZIZ. Upnik pa je, kot je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v svojem sklepu dne 10.12.2004, sodišču poslal vlogo v kateri je navedel, da ugovoru tretjega nasprotuje.
Res je sicer sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev zgolj na tem dejstvu, kar pa ne pomeni, kot napačno v pritožbi navaja pritožnik, da je zaradi tega izpodbijani sklep neobrazložen. Nasprotno, sodišče prve stopnje celo mora, glede na določbo 2. odst. 65. člena ZIZ v primeru, kadar tretji verjetno izkaže pravico, ki preprečuje zavarovanje, upnik pa izjavi, da ugovoru nasprotuje tak ugovor zavrniti pri čemer se niti ne sme spustiti v vsebinsko presojo ugovornih navedb. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora tretjega materialno pravno pravilna.
Tveganje in iz tega izvirajoče morebitne posledice za tako odločitev namreč nosi upnik. Če bi se v kasnejši morebitni pravdi izkazalo, da je bila v izvršbi prizadeta pravica tretjega, bo pač moral tretjemu povrniti škodo po splošnih obligacijskih načelih. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo tretjega zavrnilo kot neutemeljeno in potrdila izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.