Court allows appeal against first instance court's ex officio revocation of enforcement order.

Pritožbi upnika se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je "po uradni dolžnosti" razveljavilo svoj sklep. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča pa sodišče prve stopnje za tako ravnanje ni imelo zakonske podlage. Sme jih razveljaviti le v postopku pravnih sredstev.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi z dne 22.12.2004 opr. št. In 2004/00178 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil dne 13.12.2004 proti dolžniku začet postopek prisilne poravnave.

Zoper ta sklep se pritožuje upnik iz razlogov po 1. in 3. točki 1. odst. 338. člena v zvezi s 366. členom ZPP ter v povezavi s 15. členom ZIZ ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in posledično tudi procesno pravo. Upnica je namreč dne 16.12.2004 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in predlagala izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitvijo vrednosti in prodaje nepremičnin, rubežem in prenosom dobroimetja na transakcijskih računih dolžnika, rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev in rubežem, cenitve in prodaje vseh premičnin v lasti dolžnika ter rubežem gotovine.

Že v samem predlogu pa je opozorila sodišče, da je na nepremičninah, na katerih je predlagala izvršbo, pridobila hipoteko, ki je bila vpisana že dne 10.9.1998. S tem je torej pridobila ločitveno pravico torej pravico do posebnega poplačila iz določenega dolžnikovega premoženja. Potrjena prisilna poravnava pa nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov. Pa tudi iz 3. odst. 36. člena ZPPSL sledi, da pravna posledica začetka postopka prisilne poravnave, v smislu nedovolitve novih izvršb, ne velja za ločitvene upnike, ki so dobili pravico do ločenega poplačila na osnovi zavarovanja prej kot v zadnjih dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave.

Upnica je pridobila zastavno pravico - hipoteko v več kot dveh mesecih pred začetkom postopka prisilne poravnave ter s tem pridobila ločitveno pravico in status ločitvenega upnika. Zato bi moralo sodišče v konkretnem primeru dovoliti izvršbo v korist upnika. Izvršilno sodišče je sicer najprej dovolilo izvršbo (saj je izvršilni predlog obravnavalo pred objavo začetka postopka prisilne poravnave - dne 7.1.2005) nato pa sklep o izvršbi razveljavilo in zavrnilo predlog o izvršbi v celoti.

Pritožba upnika je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavani zadevi upnik B.K. d.d. vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine ter predlagal tudi zaznambo sklepov o izvršbi v zemljiški knjigi pri vložku številka 1510 k.o. I. in sicer dne 17.12.2004. Iz spisovnih podatkov je nadalje razvidno, da je sodišče prve stopnje dne 22.12.2004 izdalo sklep o izvršbi po predlogu upnika, pri čemer je bil ta sklep upniku vročen 28.12.2004, dolžniku pa 23.12.2004. Dne 13.11.2005 pa je sodišče prve stopnje, torej po pravnomočnosti že izdanega sklepa o izvršbi, izdalo sklep s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

Iz obrazložitve tega sklepa pa je razvidno, da je to storilo zato, ker je bil dne 13.12.2004 proti dolžniku začet postopek prisilne poravnave in ker je bil predlog za izvršbo vložen po tem datumu. To pa dejansko pomeni, da je sodišče prve stopnje "po uradni dolžnosti" razveljavilo svoj sklep. Po ugotovitvah pritožbenega sodišča pa sodišče prve stopnje za tako ravnanje ni imelo zakonske podlage. To pa zato, ker je tudi sodišče vezano na svoje sklepe kar dejansko pomeni, da jih sme razveljaviti le v postopku pravnih sredstev (glej 2. odst. 329.

člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ). Ker torej na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z obravnavanim ravnanjem sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP saj je nepravilno uporabilo določbe pravdnega postopka in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost odločitve, na to kršitev pa se je sicer v drugačnem pomenu, skliceval tudi upnik, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365.

člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).