Appeal allowed; Slovenian court lacks jurisdiction for foreign insurer unless damage occurred in Slovenia.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance judgment, ruling that the Slovenian court lacked jurisdiction over the tort claim against a foreign insurance company. The plaintiff argued that the court had jurisdiction because the plaintiffs reside in Slovenia and suffer consequences there, but the court held that the place of damage must be where the harmful event occurred, not where the victim resides. Consequently, the case was remanded to the first-instance court to determine admissibility under the correct legal framework.
Legislator headnote
AI generatedZakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku; Zakon o pravdnem postopku: Slovenian courts lack jurisdiction over tort claims against foreign insurers unless the defendant has a seat in Slovenia or the damage occurred within Slovenian territory, where the place of damage is strictly the location of the harmful event.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne
sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno
odločbo.
[JEDRO]
Slovensko sodišče je pristojno za odločanje v odškodninski zadevi
proti tuji zavarovalnici le, če ima toženka sedež v naši državi ali
če je škoda nastala na ozemlju RS.
Če oškodovanec po nezgodi odide v drug kraj, tega novega kraja ni
mogoče šteti za kraj nastanka škode, čeprav oškodovanec v njem trpi
posledice škodnega dogodka.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je po toženkinem ugovoru z izpodbijanim sklepom
izreklo, da je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v tem
sporu.
Toženka se je proti sklepu pravočasno pritožila zaradi bistvenih
kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega
prava. Sodišču prve stopnje očita, da je pri odločanju uporabilo
predpis, ki je stopil v veljavo šele po škodnem dogodku. Sodišče je
sicer pravilno ugotovilo, da gre za spor z mednarodnim elementom,
vendar je o pristojnosti odločilo v nasprotju z izoblikovano sodno
prakso. Ker je do škodnega dogodka prišlo izven Republike Slovenije,
dejstvo, da tožnika v Republiki Sloveniji, ker imata svoje bivališče,
trpita negmotno škodo, nikakor ne pomeni, da je tu nastopila tudi
škodljiva posledica. Toženka vztraja, da v tej zadevi ni podana
pristojnost slovenskega sodišča, zato predlaga, naj pritožbeno
sodišče izpodbijani sklep spremeni in odloči, da sodišče prve stopnje
ni pristojno za odločanje v tej zadevi.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na Zakon o
mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Uradni list RS, št. 56/99),
ki je začel veljati dne 28.7.1999. Podan je torej pritožbeni razlog
zmotne uporabe materialnega prava, saj se je škodni dogodek, iz
katerega izvira obravnavana škoda, pripetil dne 14.8.1998, ko je še
veljal prejšnji Zakon o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih
držav v določenih razmerjih (ZUKZ, Uradni list SFRJ, št. 43/82 in
72/82), ki se je po 1. odst. 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo
Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) takrat uporabljal kot
republiški predpis. Po 53. čl. ZUKZ bi bilo slovensko sodišče
pristojno za odločanje o odškodninskem zahtevku proti zavarovalnici
iz naslova zavarovanja odgovornosti le, če bi toženka imela svoj
sedež v naši državi ali če bi škoda nastala na ozemlju Republike
Slovenije. V obravnavanem primeru nobeden od navedenih dveh pogojev
ni izpolnjen. Toženkin sedež je v tujini, škoda pa je nastala v
sosednji državi. Kraj nastanka škode je lahko samo kraj, kjer je
prišlo do škodnega dogodka, torej do telesnih ali duševnih poškodb,
zaradi katerih oškodovanec trpi telesne ali duševne bolečine ter
strah. Če oškodovanec po nezgodi odide v drug kraj, tega novega kraja
ni mogoče šteti za kraj nastanka škode, čeprav oškodovanec v njem
trpi posledice škodnega dogodka. Čeprav tožnika po tožbenih trditvah
še trpita negmotno škodo na ozemlju Republike Slovenije, kjer je
njuno bivališče, tega dejstva ni mogoče opredeliti kot navezno
okoliščino, ki bi jima omogočala, da si izbereta pristojnost našega
sodišča.
Toženka torej utemeljeno ugovarja, da za odločanje v tem sporu ni
pristojno sodišče Republike Slovenije. Ker je sodišče prve stopnje o
tem toženkinem ugovoru odločilo v nasprotju z 18. čl. Zakona o
pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04),
je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit, kar predstavlja
relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339.
čl. ZPP. To je sodišču druge stopnje narekovalo obvezno razveljavitev
izpodbijanega sklepa na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 1.
odst. 354. čl. istega zakona. Sodišče prve stopnje bo moralo v
nadaljevnaju postopka, upoštevaje toženkin ugovor, da ni pristojno,
preizkusiti dopustnost tožbe, skladno s 3. odst. 18. čl. ZPP.
Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3. odst.
165. čl. ZPP. Ker je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep
razveljavilo, bo o toženkinih stroških za njeno pritožbo odločalo
sodišče prve stopnje v končni odločbi.