Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 489/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.489.2005 AI generated

Appeal partially allowed; court distinguishes movable vs immovable co-ownership claims and invalidates default judgment on restricted property.

Case Number VSL sklep I Cp 489/2005
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal, setting aside the first-instance judgment regarding immovable property while remanding the movable property dispute. The first instance court incorrectly dismissed a claim for co-ownership shares on immovable assets, failing to recognize that such claims require a lawsuit rather than a default judgment when the property is legally restricted from alienation. Conversely, the court found the first instance correct in dismissing the claim for immovable shares because the appellant lacked standing, but allowed the claim for movable shares where the appellant held a valid legal interest.

Legislator headnote

AI generated

Article 316(2) of the Civil Procedure Act; Article 365(3) of the Civil Procedure Act: A court must issue a default judgment only if the claim does not violate mandatory provisions or public policy; claims for shares in immovable property subject to a prohibition of alienation require a lawsuit, whereas claims for shares in movable property may proceed via default judgment if the claimant has a legal interest.

Keywords

AI generated
default judgment immovable property movable property co-ownership shares prohibition of alienation legal interest res extra commercium

Cited Legislation

AI generated
Article 316(2) of the Civil Procedure Act
Article 365(3) of the Civil Procedure Act
Article 38(4) of the Property Law
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi tožeče stranke oziroma tožene stranke po nasprotni tožbi

M.Č. in delno pritožbi prve tožene stranke oziroma tožeče stranke po

nasprotni tožbi Al.A. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v I.

in III. točki, v II. točki pa glede premičnin ter zadeva v tem obsegu

vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ostalem se pritožba prve tožene stranke oziroma tožeče stranke po

nasprotni tožbi Al.A. zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi

sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka lahko

postavila dajatveni tožbeni zahtevek, ruši opisano razmejitev

pristojnosti pravdnega in nepravdnega sodišča in je v nasprotju z

dolgoletno sodno prakso, po kateri je ugotovitev obsega in deležev na

skupnem premoženju (in eventualna določitev solastninskih deležev na

skupnem premoženju) stvar pravdnega, delitev celotnega skupnega

premoženja pa stvar nepravdnega postopka.

Pravilno je postopalo sodišče prve stopnje, ker glede parc. št. 142/2

k.o. H., ki je v lasti druge toženke, ni izdalo sodbe na podlagi

pripoznave. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave, čeprav so

izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek, s katerim

stranke ne morejo razpolagati (2. odst. 316. čl. ZPP). Sodišče ne

prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali

moralnim pravilom (3. odst. 3. čl. ZPP). Iz zemljiškoknjižnega

izpiska parc. št. 142/2 vl. št. 286 k.o. H. izhaja, da je v zemljiški

knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve v korist prve

toženke - Al.A.. Če je s pravnim poslom dogovorjena prepoved

odsvojitve ali obremenitve vpisana v zemljiško knjigo (primerjaj s 4.

odst. 38. čl. Stvarnopravnega zakonika), postane taka nepremičnina

res extra commercium, vsako razpolaganje z njo pa bi bilo v nasprotju

s prisilnim predpisom.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče

stranke M.Č. zoper toženi stranki Al. in An.A., nazadnje modificirano

5.10.2004. Prav tako je zavrglo nasprotno tožbo tožeče stranke Al.A.

zoper toženo stranko M.Č., nazadnje modificirano 5.10.2004. Odločilo

je, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka.

Proti sklepu sta se pritožili tožeča in prva tožena stranka.

Tožeča stranka oziroma tožena stranka po nasprotni tožbi (v

nadaljevanju tožeča stranka) uveljavlja pritožbeni razlog bistvene

kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu

zahtevku ugodi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da lahko tožeča stranka

v skladu z določbo 181. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zahteva,

naj sodišče ugotovi obstoj kakšne pravice, takšna tožba pa se lahko

vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča

stranka kakšno drugo pravno korist od vložitve ugotovitvene tožbe. V

zvezi s tem je treba opozoriti na določbo 60. v zvezi z 58. čl.

Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št.

69/04 - prečiščeno besedilo, ZZZDR), ki predstavlja podlago za

vložitev tožbe, ki jo je vložila tožeča stranka. Zanjo vsekakor ima

pravni interes, saj namerava po izdaji odločbe pravdnega sodišča

predlagati delitev po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega

premoženja. An.A. je 5.10.2004 pripoznala tožbeni zahtevek tožeče

stranke v delu, ki se nanaša na parc. št. 142/2 vl. št. 286 k.o. H.,

zato bi moralo sodišče prve stopnje izdati delno sodbo na podlagi

pripoznave.

Prva tožena stranka oziroma tožeča stranka po nasprotni tožbi (v

nadaljevanju prva tožena stranka) prav tako uveljavlja pritožbeni

razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, predlaga pa, naj

pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in

zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je imela

prva toženka pravni interes na ugotovitvi, da vtoževane nepremičnine

predstavljajo njeno posebno premoženje, kakor tudi, da so skupno

premoženje določene premičnine, ki jih tožnik v tožbi ni opredelil

kot skupno premoženje. Zaradi odločitve sodišča prve stopnje je prva

toženka zelo presenečena, saj bi njeno nasprotno tožbo lahko zavrglo

že na prvem naroku, ne pa, da je to storilo šele po enem letu, po

vseh izvedenih dokazih. Nerazumljivo je razlogovanje glede postavitve

dajatvenega zahtevka, ki po mnenju prve toženke, kadar gre za spor o

obsegu oziroma deležih na skupnem premoženju, ni možen. Zmotno je

pravno naziranje, da bi bil pravni interes za ugotovitveno tožbo

podan le, če bi bil v teku nepravdni postopek. Napačno je sodišče

prve stopnje ravnalo tudi, ker glede premičnin ni izdalo sodbe na

podlagi pripoznave.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena, pritožba prve tožene stranke

pa je delno utemeljena.

O pritožbi tožeče stranke M.Č.:

Pravno razlogovanje sodišča prve stopnje, da tožeča stranka nima

pravnega interesa za ugotovitveno tožbo (181. čl. ZPP), je zmotno.

Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če je tako določeno s posebnimi

predpisi, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi

obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja ali

pristnost oziroma nepristnost kakšne listine, preden zapade dajatveni

zahtevek iz takega razmerja ali če ima tožeča stranka kakšno drugo

pravno korist od vložitve take tožbe (2. odst. 181. čl. ZPP). V

primeru prenehanja zakonske zveze pride do razdelitve skupnega

premoženja (1. odst. 58. čl. ZZZDR). Če se zakonca, kadar njuna

zakonska zveza preneha zaradi razveze, ne sporazumeta o delitvi

skupnega premoženja, delitev opravi sodišče v nepravdnem postopku.

Reševanje vprašanj, od katerih je odvisna delitev skupnega

premoženja, to je, kaj vse spada v skupno premoženje zakoncev in

višina deležev vsakega na skupnem premoženju, pa sodi v pravdni

postopek. Pravno korist tožeče stranke je torej videti v njenem

interesu, da se odstrani negotovost glede obsega in deležev na

skupnem premoženju. Dopustnost ugotovitvene tožbe izhaja iz 59. čl.

ZZZDR, ki ureja zakonito domnevo o enakih deležih na skupnem

premoženju.

Razlogovanje sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka lahko

postavila dajatveni tožbeni zahtevek, ruši opisano razmejitev

pristojnosti pravdnega in nepravdnega sodišča in je v nasprotju z

dolgoletno sodno prakso, po kateri je ugotovitev obsega in deležev na

skupnem premoženju (in eventualna določitev solastninskih deležev na

skupnem premoženju) stvar pravdnega, delitev celotnega skupnega

premoženja pa stvar nepravdnega postopka.

Ker je sodišče prve stopnje napačno štelo, da tožeča stranka nima

pravnega interesa za ugotovitveno tožbo, zaradi česar je podana

relativna bistvena kršitev pravdnega postopka iz 1. odst. 339. v

zvezi z 181. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodilo,

izpodbijani sklep razveljavilo v I. točki in posledično v stroškovni

odločitvi (III. točka izreka) in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču

prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. čl. ZPP).

Pravilno pa je postopalo sodišče prve stopnje, ker glede parc. št.

142/2 k.o. H., ki je v lasti druge toženke, ni izdalo sodbe na

podlagi pripoznave. Sodišče ne izda sodbe na podlagi pripoznave,

čeprav so izpolnjeni potrebni pogoji, če spozna, da gre za zahtevek,

s katerim stranke ne morejo razpolagati (2. odst. 316. čl. ZPP).

Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim

predpisom ali moralnim pravilom (3. odst. 3. čl. ZPP). Iz

zemljiškoknjižnega izpiska parc. št. 142/2 vl. št. 286 k.o. H.

izhaja, da je v zemljiški knjigi vknjižena prepoved odsvojitve in

obremenitve v korist prve toženke - Al.A.. Če je s pravnim poslom

dogovorjena prepoved odsvojitve ali obremenitve vpisana v zemljiško

knjigo (primerjaj s 4. odst. 38. čl. Stvarnopravnega zakonika, Uradni

list RS, št. 87/02), postane taka nepremičnina res extra commercium,

vsako razpolaganje z njo pa bi bilo v nasprotju s prisilnim

predpisom.

O pritožbi prve tožene stranke:

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da prva toženka nima

pravnega interesa za ugotovitev obsega in deležev na skupnem

nepremičnem premoženju, čeprav iz nekoliko drugih razlogov od tistih,

ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu. Prva toženka je podatkih

zemljiške knjige izključna lastnica parc. št. 361/3 vl. št. 236 k.o.

Č. in solastnica (skupaj s svojim bratom) parc. št. 143/3 vl. št. 141

k.o. H.. Ker tožeča stranka ni solastnik, še manj pa izključni

lastnik spornih nepremičnin, prva toženka z vloženo tožbo zase ne

more doseči ugodnejšega položaja od tistega, ki zanjo izhaja iz

podatkov zemljiške knjige. Upoštevajoč zemljiškoknjižno stanje v

konkretnem primeru, mora prva toženka, ki uveljavlja večji delež na

skupnem premoženju od tožnika, to storiti z ugovorom, saj za

nasprotno tožbo nima pravnega interesa. Pritožbeno sodišče je njeno

pritožbo v delu, ki se nanaša na nepremično skupno premoženje,

zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.

točka 365. čl. ZPP).

Vse navedeno pa ne velja za premično skupno premoženje pravdnih

strank, na katerem tožeča stranka uveljavlja 2/3 delež, prva toženka

pa 1/2 delež. Ker je torej v tem delu ugotovitvena tožba dopustna, je

pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo, izpodbijani sklep v II.

točki razveljavilo glede premičnin in zadevo v tem obsegu vrnilo

sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. čl. ZPP).

Tudi glede nasprotnega tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje

ravnalo pravilno, ker ni izdalo delne sodbe na podlagi pripoznave.

Pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko

prekliče tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke do izdaje

sodbe (4. odst. 316. čl. ZPP, kar je tožeča stranka neposredno po

pripoznavi nasprotnega tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na

premičnine, na naroku 31.8.2004 tudi storila.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vsebinsko

obravnavati tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev obsega in

deležev na skupnem premoženju ter nasprotni tožbeni zahtevek prve

toženke na ugotovitev obsega in deležev na premičnem skupnem

premoženju.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3.

odst. v zvezi s 4. odst. 165. čl. ZPP).