Court dismisses appeal confirming jurisdiction of regular courts for work injury compensation cases under new law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance court's decision to transfer the case to a regular court. The plaintiff argued that the new Law on Labour and Social Courts should grant jurisdiction to labour courts for all compensation claims, including those arising from work accidents without an employment contract. The court ruled that the new law applies to this case filed in April 2005 and does not exclude work injury compensation from the jurisdiction of regular courts.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), 5. člen; 30. člen ZPP: Under the new Law on Labour and Social Courts, work injury compensation claims fall under the jurisdiction of regular courts, not labour courts, unless the proceedings were already pending before a labour court at the time of the law's enactment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO] Za sojenje v odškodninskem sporu, ki izvira iz poškodbe pri delu, je pristojno Delovno in socialno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno za odločanje v tej pravdi in odločilo, da se zadeva odstopi stvarno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Tožnik se proti sklepu pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se razveljavi, ali spremeni tako, da je v zadevi stvarno pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu. Uveljavlja odškodnino iz neposlovnega škodnega dogodka - nezgode pri delu dne 20.11.2003 na temelju določil OZ, njegov zahtevek ne temelji na delovnem razmerju.
Dikcije "v odškodninskem sporu", ki jo vsebuje 2. odst. 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, veljaven od 1.1.2005 dalje, ni mogoče uporabiti za vsak odškodninski zahtevek. Glede na tožbeno naracijo in podlago je namreč potrebno ločiti, ali gre za odškodninski spor, ki se uveljavlja iz delovnega razmerja (n.p. odškodnina zaradi kršitve pogodbe o delu ali pravic po Zakonu o delovnih razmerjih in podobno), od tistih odškodninskih sporov, izvirajo iz drugih razmerij med delavci in delodajalci. Ob upoštevanju pravne podlage tožbe proti prvotoženi stranki in njeni zavarovalnici torej ne gre za spor, za katerega bi bilo po 5.
členu ZDSS-1 stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče, zato je po 30. členu ZPP za odločanje pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu. Pritožba ni utemeljena. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih iz leta 1994 (Ur. l. RS, št. 19/94 s kasnejšimi spremembami) je v 2. točki 1. odst. 4. člena določal, da so ta sodišča pristojna odločati o premoženjskih in drugih pravicah iz delovnega razmerja ali v zvezi z njim, razen v odškodninskih sporih za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Za odločanje v slednjih so bila pristojna redna okrajna in okrožna sodišča.
Novi zakon ZDSS-1 (Ur. l. RS št. 2/2004), po katerega uveljavitvi dne 1.1.2005 (čl.
94) je prejšnji uvodoma navedeni ZDSS prenehal veljati (čl. 93), take izjeme ne predvideva. Po določbi 87. člena se le postopki v zvezi z odškodninsko odgovornostjo za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ki so bili začeti pred uveljavitvijo ZDSS-1 nadaljujejo pred sodišči, pred katerimi tečejo ob njegovi uveljavitvi. Konkretna odškodninska tožba je bila vložena 25.4.2005, zato je v tej zadevi po obrazloženem treba uporabiti novi ZDSS-1. Ker, kot že rečeno, po tem zakonu odškodninski spori v zvezi s poškodbami pri delu iz pristojnosti delovnih in socialnih sodišč niso izvzeti, je izpodbijana odločitev na podlagi določil njegovega 5. člena pravilna. Prvostopenjski sklep je zato pritožbeno sodišče potrdilo (čl. 365, točka 2 ZPP).