Appeal dismissed; first instance court correctly rejected opposing boundary proposal while separate proceeding handles boundary adjustment.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, and the first-instance court's decision to reject the opposing party's boundary proposal was upheld. The appellant argued that the court violated procedural rules by ignoring a separate ongoing boundary adjustment proceeding where different parties proposed conflicting methods for setting the boundary. The appellate court ruled that the first-instance court was not required to merge the proposals or decide on the boundary method itself, as the separate proceeding would comprehensively address the opposing party's concerns regarding the boundary adjustment.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 274. člen ZPP; 37. člen ZNP: The court is not obligated to merge distinct boundary proposals from different parties into a single decision if a separate proceeding is already handling the boundary adjustment, provided the separate proceeding will address the opposing party's procedural concerns.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje bo obravnavalo ugovor oz. vidik nasprotnega
udeleženca glede načina ureditve spornih mej v postopku zaradi
ureditve predlaganih mej, ki že teče. Odločitev sodišča prve stopnje,
da se nasprotni predlog za ureditev mej zavrže, je skladna z 1. odst.
274. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo,
da se nasprotni predlog za ureditev meje z dne 1.7.2005
zavrže.
Zoper navedeni sklep se je prvi nasprotni udeleženec
pritožil. Meni, da je sodišče prva stopnje z izpodbijanim sklepom
bistveno kršilo določbe nepravdnega postopka, saj lahko v vsaka
stranka znotraj postopka vlaga samostojno svoje predloge. Pravi, da
je sodišče prve stopnje povsem spregledalo, da sta predlagatelja
F. A. in F. O. predlagala, da naj sodišče mejo med strankami uredi na
podlagi zadnje mirne posesti. Sam pa je kot nasprotni deleženec
vložil nasprotni predlog, s katerim je predlagal, da se meja uredi po
zemljiškoknjižnem in katasterskem stanju. Iz obeh predlogov tako
izhaja, da je postopek za ureditev mej vložen povsem na dveh
popolnoma različnih temeljih. Sodišče prve stopnje bi moralo predlog
predlagatelja v zadevi opr. št. N 14/.. in predlog nasprotnega
udeleženca združiti v isti postopek in zadevi obravnavati skupno.
Meni, da je sodišče pri določitvi meje dolžno voditi postopek po
predlogu tiste stranke, ki vključuje močnejšo pravico. Sodišče prve
stopnje je s tem zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.
Pravi, da lahko pri delitvi skupnega ali solastnega premoženja vsaka
stranka lahko predlaga svojo vizijo delitve, sodišče pa je nasprotne
predloge dolžno obravnavati. Ker z nasprotnim predlogom ni predlagal
sodne ureditve meje enako kot to predlagata predlagatelja v postopku
opr. št. N 14/.., je sodišče s tem, ko je zavrglo njegov predlog
bistveno kršilo določila postopka in zmotno ter nepopolno ugotovilo
dejansko stanje. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da pritožbi
ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo združi sv postopku opr.
št. N 14/..., podrejeno pa da izpodbija ni sklep razveljavi in zadevo
vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločanje.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje
zavrglo nasprotni predlog pritožnika z dne 1.7.2005 za
ureditev mej med parcelami 74/4, 74/1, 69 in drugimi
parcelami vse k.o. .. v skladu z določbo 1. odst. 274. člena ZPP
(Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list
RS št. 36/2004) v zvezi s 37. člena ZNP (Zakon o nepravdnem
postopku, Uradni list SRS, št. 30/1986 s spremembami in
dopolnitvami). V zadevi opr. št. N 14/.. pred sodiščem prve stopnje
namreč že teče nepravdni postopek za sodno ureditev teh mej.
Neutemeljene so pritožbene navedbe o tem, da pritožnikov predlog ni
identičen s predlogom predlagateljev v postopku opr. št. N 14/.., ker
da sta oba predlagana na različnih temeljih in da je prvostopenjsko
sodišče s svojo odločitvijo bistveno kršilo določbe nepravdnega
postopka in zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. O tem,
kako bo v nepravdnem postopku uredilo meje - na podlagi zadnje mirne
posesti, na podlagi močnejše pravice ali po pravični oceni, torej o
tem, ali bo sledilo predlogu predlagateljev ali nasprotnega
udeleženca, bo sodišče prve stopnje v skladu z določbo SPZ odločilo v
postopku opr. št. N 14/..., ki teče zaradi ureditve predlaganih mej.
S tem bo sodišče prve stopnje obravnavalo tudi ugovor oziroma vidik
nasprotnega udeleženca glede načina ureditve spornih mej in zato ni
podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki 2. odst. 339.
člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, obstoj katere zatrjuje pritožnik.
Ker tako niso podani razlogi, iz katerih pritožnik izpodbija sklep
sodišča prve stopnje, niti razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče
po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP - v zvezi s 37. členom
ZNP) je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP
pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, izpodbijani sklep sodišča prve
stopnje pa potrdilo.