Appeal dismissed; correction of plaintiff name by authorized agents valid despite initial seal error.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

S pravilnim nazivom tožeče stranke so tožbo popravile osebe, ki so

pooblaščenke gospodarske družbe. Popravo tožbe je treba upoštevati in

ne gre za neobstoječo pravno osebo.

[OBRAZLOŽITEV]

27.8.2002 je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za izdajo

plačilnega naloga in toženi stranki naložilo, da v osmih

dneh po prejemu naloga plača tožeči stranki 53.192,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.9.1999 dalje in stroške

postopka v višini 11.253,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od izdaje plačilnega naloga dalje. Z izpodbijano

sodbo je navedeni plačilni nalog vzdržalo v veljavi in

naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki povrniti

nadaljnje stroške pravdnega postopka v višini 18.917,00 SIT

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve

stopnje dalje do plačila. Tožbeni zahtevek se nanaša na

regres, ki ga tožeča stranka zahteva od toženca kot svojega

zavarovanca.

Zoper sodbo se toženec pritožuje in uveljavlja pritožbeni

razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in

materialnega prava po 338. členu Zakona o pravdnem postopku

- ZPP. Predlaga razveljavitev sodbe in zavrženje "tožbenega

zahtevka", podrejeno pa predlaga zavrnitev zahtevka oziroma

vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da vztraja pri

podanem ugovoru aktivne legitimacije. Tožeča stranka je

vložila tožbo kot neobstoječa pravna oseba. Sprememba tožbe

v smeri navajanja povsem druge pravne osebe ni dopustna in

je sodišče storilo bistveno kršitev določb pravdnega

postopka. Tožbo bi moralo zavreči, ker jo je vložila

neobstoječa pravna oseba. Z..., OE Kranj, PE Jesenice namreč ni

pravna oseba in ne gre za pisno pomoto. Tudi žig, s katerim je bil

opremljen plačilni nalog in tudi pripravljalna vloga, sta se glasili

na OE Kranj. Dejstvo, da naj bi tožeča stranka že v prvi

pripravljalni vlogi pojasnila, kdo je prava oseba, ne pomeni, da je

bila napaka sanirana, še zlasti, ker je opremljena z žigom OE Kranj.

Glede na to, da sodišče zavrže tožbo, ki jo zoper posamezne Območne

enote Z... vlagajo fizične osebe z obrazložitvijo, da območna enota

ni pravna oseba, mora enako veljati v primeru, ko kot tožeča stranka

nastopa območna enota, ki nima statusa pravne osebe. Tudi sicer je

tožbeni zahtevek neutemeljen. Po domnevni nesreči so prišli policisti

k tožencu, pregledali vozilo in ugotovili, da vozilo ni bilo

poškodovano in toženec ni bil vinjen. To bi se po izvedenčevem mnenju

na vozilu moralo poznati.

Pritožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti. Po 1.

odstavku 458. člena ZPP je tako sodbo mogoče izpodbjati samo

zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2.

odstavka 339. člena zakona in zaradi zmotne uporabe

materialnega prava. Zaradi tega je že takoj treba ugotoviti,

da pritožbene trditve niso upoštevne v tistem delu, ko

pritožba trdi, da so po domnevni nesreči prišli k tožencu

policisti in ugotovili, da vozilo ni bilo poškodovano in da

toženec ni bil vinjen. V tem delu gre torej za izpodbijanje

dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ker po povedanem

ni dovoljeno.

Med bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 2.

odstavka 339. člena ZPP je tudi kršitev iz 11. točke. Ta

pravi, da je taka kršitev podana, če se je postopka

udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti

pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni

zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali

če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik

ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za

pravdo ali za posamezna pravna dejanja, ali če stranke ni

zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona, ali

če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je

bila pravda oziroma, če so bila posamezna pravdna dejanja

pozneje odobrena.

Tožnik je že med postopkom pri sodišču prve stopnje

vztrajal, da se je postopka kot tožnik udeleževala območna

oziroma poslovna enota zavarovalnice, ki ni pravna oseba. Če

bi to držalo, bi imel tožnik prav, kajti pritožbeno sodišče

se strinja s pritožbo, da niti območna enota niti poslovna

enota ne moreta biti pravdni stranki. Pravdna stranka je

lahko le zavarovalnica kot delniška družba, ker je pravna

oseba.

V obravnavani zadevi se predlog za izdajo plačilnega naloga

res glasi tako, kot da je tožeča stranka območna enota

zavarovalnica oziroma njena poslovna enota. Vendar pa je po

prepričanju pritožbenega sodišča odločilno, kdo je vložil

predlog in kdo je naziv tožeče stanke kasneje popravil. Iz

predloga na redni št. 1 izhaja, da je predlog vložen po

pooblaščenkah L. P., Z. V. in J. A. K., ki so se sklicevale na

generalno pooblastilo. Iste pooblaščenke so z vlogo, prejeto

16.10.2002 (r. št. 8), popravile naziv tožeče stranke tako, da je to

Z.., d.d., M., da pa se spor nanaša na OE Kranj, PE

Jesenice (čeprav je res, da je v zahtevku še vedno ostal naziv

območne oziroma poslovne enote, kar pa za vprašanje stranke ne more

biti odločilno).

Iz generalnih pooblastil, deponiranih pri Okrožnem sodišču v

Ljubljani pod SU 2../-83 namreč izhaja, da so vse tri osebe, navedene

v predlogu kot pooblaščenke, hkrati pooblaščenke delniške družbe in

da sta pooblastila zanje podpisala predsednik in član uprave

Z.. (prim. 1. odst. 86. čl. ZPP).

V taki situaciji pa ni mogoče reči, da gre za neobstoječo

pravno osebo, pač pa gre le za napačen naziv, ki je bil

kasneje popravljen, medtem ko je prava stranka Z.., d.d., M..

Glede na to, da so že navedene tri osebe imele pravilno pooblastilo,

tudi vprašanje pečata, na kar se pritožba prav tako sklicuje, ne more

biti odločilno.

V obravnavani zadevi tudi ne more iti za spremembo tožbe,

kot trdi pritožba. Gre le za popravo, kajti po 1. odstavku

187. člena ZPP bi šlo za spremembo tožbe, če bi tožeča

stranka spremenila tožbo tako, da bi tožila namesto toženca

koga drugega.

Tako je bilo torej treba pritožbo zavrniti in sodbo potrditi (353.

člen ZPP).