Court allows insurance claim where policyholder failed to report accident to police immediately.

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve

stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških tožeče stranke v zvezi s pritožbo se

pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Zaradi neizpolnitve kakšne od predpisanih ali dogovorjenih

obveznostih o nastanku zavarovalnega primera zavarovanec ne izgubi

pravice do odškodnine ali zavarovalne vsote (917., 918. člen ZOR).

Nastanek zavarovalnega primera lahko dokazuje tudi drugače in ne

zgolj s policijskim zapisnikom.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek

tožnika, s katerim je od tožene stranke zahteval plačilo zneska

1.014.998,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.11.1995 dalje

do plačila. Obenem je odločilo, da je tožeča stranka dolžna povrniti

toženi stranki pravdne stroške v znesku 9.075,00 SIT z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od 7.1.2005 do plačila.

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka, uveljavlja vse tri

pritožbene razloge in sodišču druge stopnje predlaga

razveljavitev sodbe. Tožnik je zaradi spolzkega cestišča

zapeljal preko robnika ceste, kjer je vozilo obstalo. Na

kraju dogodka je zaznal le poškodovano platišče sprednjega

kolesa s predrto zračnico. Šele ko so vozilo pri

Avtokleparstvu E.. hoteli popraviti, so ugotovili, da je prišlo do

poškodovanja podvozja. Poklicali so agenta zavarovalnice, ki je po

ogledu vozila in popisu škode odobril popravilo podvozja, nato pa še

nadaljnje popravilo. Tožnik je ravnal v skladu s pravili zavarovalne

pogodbe, saj v pogojih jasno piše, da mora zavarovanec poklicati

policijo le, če nastane večja materialna škoda, te pa ob laičnem

pregledu ni mogel oceniti. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem

cenilca škod M. O., ki bi potrdil, da je tožnik za škodo izvedel šele

5.10.1995. Če bi bila poškodovana le zračnica, se kasko zavarovanja

zaradi izgube bonifikacije ne bi poslužil.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka zahteva plačilo vtoževanega zneska iz

avtomobilskega kasko zavarovanja. Gre za pogodbeno

zavarovanje, katerega sestavni del so tudi zavarovalni

pogoji (AA SP-94).

Tožena stranka je ugovarjala tožbenemu zahtevku tožeče

stranke v bistvu dvoje:

- da tožnik ni prijavil zavarovalnega primera takoj, niti ni o

škodnem dogodku obvestil policije, s čemer je onemogočil dokazovanje

nastanka zavarovalnega primera oz. škode, in

- da je z opustitvijo prijave nesreče policiji onemogočil

ugotavljanje alkoholiziranosti.

Nesporno je, da tožnik ni niti takoj prijavil zavarovalnega

primera niti ni o škodnem dogodku obvestil policije. Vendar

pa zaradi neizpolnitve kakšne od predpisanih ali

dogovorjenih obveznosti po nastanku zavarovalnega primera

zavarovanec ne izgubi pravic do odškodnine ali zavarovalne

vsote (917., 918. čl. ZOR). Nastanek zavarovalnega primera

lahko dokazuje tudi drugače in ne zgolj s policijskim

zapisnikom, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Do

drugačnega sklepa ne morejo pripeljati določbe 10. čl.

zavarovalnih pogojev, na katere se sodišče sklicuje (glej

918. čl. ZOR). Zato bo moralo sodišče v ponovljenem postopku

tudi na podlagi drugih izvedenih oz. ponujenih dokazov

ugotoviti, ali je tožnik nastanek zavarovalnega primera tudi

dokazal.

Če bo sodišče v ponovljenem postopku ugotovilo, da je

nastopil zavarovalni primer, pa bo moralo odgovoriti določno

tudi na ugovor tožene stranke, da je tožnik z opustitvijo

prijave nesreče policiji onemogočil ugotavljanje

alkoholiziranosti, da je tedaj zaradi alkoholiziranosti

izgubil zavarovalne pravice. 9. člen citiranih pogojev

določa, da zavarovanec izgubi zavarovalne pravice, če je v

času prometne nezgode voznik zavarovanega vozila pod vplivom

alkohola. Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola tudi v

primeru, če se po prometni nezgodi izmakne preiskavi oz.

odkloni možnost ugotavljanja obstoja mamil v telesu. Dokazno

breme, da se ni izmaknil preiskavi, in da ni vozil pod

vplivom alkohola, je na strani tožnika.

Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi tožnika

ugodilo in razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje po

določbi 353. čl. ZPP, z napotki, ki izhajajo iz razlogov

tega sklepa.

Odločitev o stroških tožeče stranke v zvezi s pritožbo

temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP.