Appeal dismissed; temporary order denied as hardship not proven due to living with friends.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik ni verjetno izkazal nastanka težko nadomestljive škode, ker je

po izselitvi iz stanovanja s strani toženke, bil prisiljen prositi

svoje prijatelje za bivanje pri njih, kar naj bi bilo ponižanje, ki

ga bo težko nadomestiti, prizadeto pa naj bi bilo zaradi brezdomstva

tudi njegovo osebno dostojanstvo. To po oceni sodišča, ker gre za

razmerje med prijatelji, ne povzroča pri tožniku težko nadomestljive

škode kot posledico odvzema stanovanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je ugodilo ugovoru tožene stranke in

sklep o začasni odredbi opr. št. II P 951/.. z dne 29.3...

razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe, dopolnjen dne

6.4..., zavrnilo. Štelo je, da je sicer obstoj terjatve verjetno

izkazan, da pa tožnik ni izkazal za verjetno, da je izdaja začasne

odredbe potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode.

Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe se je

pritožil tožnik. Meni, da je odločitev napačna. Okoliščina, da ima

trenutno možnost prenočevati pri prijateljih, v ničemer ne zmanjšuje

nenadomestljive škode, ki je posledica kršitve njegovih ustavno

zajamčenih osebnostnih pravic, zlasti pravice do osebnega dotojanstva

in varnosti. Čeprav je tožnik trenutno deležen pomoči prijateljev, ni

s tem njegovo osebno dostojanstvo nič manj prizadeto kot če bi še

naprej prenočeval na prostem ali v javno dostopnih zaprtih prostorih.

Zaradi dalj časa trajajočega brezdomstva, ki je posledica

samovoljnega odvzema stanovanja, se je bil tožnik prisiljen ponižati

in svoje prijatelje prositi za pomoč v stiski, to ponižanje pa bo

brez dvoma težko nadomestiti. Opozarja tudi, da je v celoti odvisen

od dobre volje prijateljev, ki mu lahko pomoč v stiski kadarkoli

odrečejo. Predlaga zato, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se

ugovor toženke zavrne in ohrani začasno odredbo v veljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je zoper toženko vložil tožbo zaradi motenja posesti

stanovanja št. 30 na naslovu E. ulica 19, Ljubljana, ker je toženka

dne 25.3... zamenjala vhodna vrata stanovanja s ključavnico vred,

izpraznila iz stanovanja vse stvari, ki jih je v stanovanju imel

tožnik in mu onemogočila vstop v stanovanje. Zahteva vzpostavitev

prejšnjega posestnega stanja. Ker se tožbeni zahtevek pokriva s

predlogom za izdajo začasne odredbe, je sodišče prve stopnje pravilno

štelo, da mora tožnik poleg tega, da verjetno izkaže obstoj svoje

terjatve, to je utemeljenosti tožbenega zahtevka v motenjski pravdi,

tudi verjetno izkazati nastanek težko nadomestljive škode. Ob

neprerekani ugotovitvi, da trenutno prebiva pri prijateljih, da je,

kot je sam izpovedal, v povprečju 14 dni v mesecu odstoten, tudi

pritožbeno sodišče sprejema kot pravilen zaključek sodišča prve

stopnje, da mu ne nastaja težko nadomestljiva škoda na njegovem

osebnem dostojanstvu in zdravju, kot jo je navajal v predlogu za

izdajo začasne odredbe s trditvijo, da je brez strehe nad glavo in da

je prisiljen prenočevati na prostem oziroma v javno dostopnih zaprtih

prostorih in brez vseh svojih osebnih stvari, razen nekaj

najnujnejših. Ugotovitev, da tožnik približno 16 dni v mesecu prebiva

pri prijateljih, približno 14 dni pa je odsoten, dopušča zaključek,

da mu odvzem stanovanja ne povzroča težko nadomestljive škode.

Pritožbeno sodišče ne more slediti trditvi, da zaradi pomoči

prijateljev ni njegovo osebno dostojanstvo nič manj

prizadeto, kot če bi prenočeval na prostem ali v javno

dostopnih zaprtih prostorih. V tem je bistvena razlika.

Tisti, ki prenočujejo na prostem ali v javnih prostorih dalj

časa, se nehote nekako prištevajo k brezdomcem ali

takozvanim klošarjem. Če bi bilo s tožnikom res tako,

pritožbeno sodišče ne bi imelo nobenih pomislekov, da je

njegovo osebno dostojanstvo prizadeto do take mere, da mu nastaja

težko nadomestljiva oz. nenadomestljiva škoda. Bivanje pri

prijateljih oz. v njihovih stanovanjih, pa je povsem nekaj drugega.

Tudi ponižanja, ki naj bi ga trpel s tem, ko je bil prisiljen prositi

svoje prijatelje za pomoč, ne gre enačiti s težko nadomestjivo škodo,

saj prošnja, izrečena prijatelju, ne more biti takšno ponižanje, ki

bi lahko imelo za posledico težko nadomestljivo škodo. Verjeti je

sicer, da do določene mere nihče ne ostaja neprizadet v okoliščinah,

v katerih se je znašel pritožnik. Vendar pa ta prizadetost pri

tožniku ni mogla povzročiti oz. ne povzroča težko nadomestljive

škode, ki bi jo verjetno izkazal in ki bi se reflektirala v konkretni

posledici bodisi glede prizadetosti njegovega osebnega dostojanstva

ali kot ponižanje. Možnost, da tožniku prijatelji odklonijo bivanje

pri njih, pa za konkretno odločitev, ker to dejstvo še ni nastopilo

in je tudi negotovo, ni pravno pomembna. Pritožbeno sodišče je zato

pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani

sklep potrdilo na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ,

ker ni izpolnjen potreben pogoj za izdajo začasne odredbe, ki je

poleg verjetno izkazanega zahtevka tudi verjetno izkazan obstoj

nastanka težko nadomestljive škode.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili

zaznamovani.