Appeal dismissed; party proposing expert evidence must pay costs even without prior advance deposit.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal against a first-instance order requiring the plaintiff to pay expert witness fees without a prior advance deposit. The plaintiff argued that since the court had previously ordered the evidence not to be conducted without payment, the court erred by appointing an expert and then ordering costs. The court held that while the plaintiff failed to deposit the required advance, the court's subsequent appointment of the expert and cost order were procedurally correct and did not violate the law.
Legislator headnote
AI generated153.1. člen ZPP; 153.3. člen ZPP: A party proposing evidence with an expert must deposit the necessary costs; failure to do so within the set deadline requires the court to suspend the evidence, but subsequent appointment and cost allocation remain valid if the party later proceeds with the evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Stranka, ki je predlagala dokaz z izvedencem, mora plačati izvedenino
(nagrado in materialne stroške za delo izvedenca), čeprav poprej ni
založila predujma za stroške tega dokaza.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki
naložilo, da mora v 15 dneh plačati stroške izdelave grafološkega
mnenja v višini 104.323,00 SIT, sicer bo sodišče sklep izvršilo po
določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju.
Tožeča stranka se je proti sklepu pritožila zaradi bistvene kršitve
določb pravdnega postopka. Navaja, da zahtevanega predujma res ni
plačala, ker je menila, da izvedba dokaza z izvedencem ni potrebna.
Sicer pa je sodišče izreklo, da se dokaz ne bo izvedel, če predujem
ne bo plačan. Sodišče bi zato moralo izvedbo dokaza z izvedencem
opustiti. Ko je tožeča stranka prejela sklep o določitvi izvedenca
grafologa, je takoj umaknila svoj zahtevek. Tožeča stranka stroškov,
določenih v izpodbijanem sklepu, ni povzročila, zato predlaga njegovo
razveljavitev.
Pritožba ni utemeljena.
V skladu s 1. odst. 153. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l.
RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04) mora stranka, kadar predlaga dokaz, po
nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali
z izvedbo dokaza. Sodišče v skladu s 3. odst. 153. čl. ZPP opusti
izvedbo dokaza, če znesek, ki je potreben za stroške, ni založen v
roku, ki ga je določilo.
V obravnavanem primeru sta predlagali dokaz z izvedencem grafologom
obe pravdni stranki. Sodišče je pozvalo k plačilu predujma samo
tožečo stranko. Ko ta v odrejenem 15-dnevnem roku predujma ni
plačala, bi moralo sodišče nadaljevati dokazni postopek brez tega
dokaza. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo v nasprotju s svojim
poprejšnjim sklepom, ko je z novim sklepom določilo izvedenko in ji
odredilo, naj opravi izvedensko delo. Obenem je s tem kršilo tudi
prej navedeno zakonsko določilo. Ta postopkovna kršitev pa vendarle
ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Izvedenka, ki je izdelala izvedensko mnenje, ima v skladu z 249. čl.
ZPP pravico do nagrade in do povračila stroškov za opravljeno delo.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da mora te stroške kriti
tožeča stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem. Očitno
tožeča stranka o potrebnosti oz. smotrnosti tega dokaza ni dvomila,
saj na glavni obravnavi dne 10.2.2005 ni oporekala sklepu, s katerim
ji je sodišče naložilo plačilo predujma. Če je naknadno svoje mnenje
spremenila, bi morala o tem pravočasno obvestiti sodišče. Kot je
razvidno iz spisa, je izvedenka izdelala mnenje že dne 8.3.2005,
torej le dan potem, ko je pooblaščenec tožeče stranke prevzel sklep o
določitvi izvedenke z dne 28.2.2005, tožbo pa je nato umaknil dne
10.3.2005. Pritožbena trditev, da tožeča stranka ni povzročila
stroškov v zvezi z izvedenskim delom, torej nima dejanske podlage.
Tožeča stranka se zato njihovemu plačilu ne more uspešno upirati.
Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke
kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP potrdilo
sklep sodišča prve stopnje.
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 1.
odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 155. čl. istega zakona. Tožeča stranka
je s svojo pritožbo propadla, zato ni upravičena do njihovega
povračila. Odločitev o tem je zajeta v zavrnilnem izreku sklepa.