Contractor liable for damage to client's artwork by unauthorized modification during photography task.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje z vmesno sodbo

spremeni tako, da se ugotovi odškodninska odgovornost tožene stranke

za vso škodo tožeče stranke.

Zaradi odločitve o znesku tožbenega zahtevka in o pravdnih stroških,

vključno s pritožbenimi stroški, se zadeva vrne sodišču prve stopnje

v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Toženec bi moral obvestiti tožečo stranko kot naročnika, da čipk

takih kot so, ne more fotografirati. Ker je v čipke posegel,

odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi posega.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek

po katerem naj bi bila tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati

252.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12.6.1998 do

plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 80.950,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.9.2004 dalje do plačila. Tožbeni

zahtevek se nanaša na škodo, ki naj bi bila tožeči stranki nastala s

tem, da je toženec poškodoval čipke, ki mu jih je tožeča stranka

izročila, da bi jih fotografiral.

Zoper sodbo se tožeča stranka pritožuje zaradi nepopolno

ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve materialnih predpisov.

Navaja, da je bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba o delu.

S tem se je toženec zavezal čipke fotografirati. V sam material bi ne

smel posegati. Toženec je profesionalec. Kot strokovnjak bi ne smel

dopustiti nikakršnega posega v čipko. Tožečo stranko bi moral

opozoriti na napake materiala, če je to opazil. Naročeno mu je bilo

le fotografiranje čipk.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje ni napravilo nobene bistvene kršitve določb

pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po

uradni dolžnosti (člen 350/2 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Popolno je ugotovoljeno tudi dejansko stanje. Sodišče prve stopnje pa

je zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je sicer svojo odločitev obrazložilo zelo skrbno

in natančno, vendar se z razlogi ni mogoče strinjati v tistem delu,

ki se nanaša na odgovornost tožeče stranke (Add 4, list.št. 36-38

sodbe). Pritožbeno sodišče se strinja, da je v razmerju med tožečo in

toženo stranko šlo za pogodbo o delu po določbah 600. člena in

naslednjih Zakona o obligacijskih ramerjih - ZOR, ki se za ta primer

uporablja glede na določbo člena 1060. Obligacijskega zakonika. Ne

strinja pa se z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka

ni ravnala z zadostno skrbnostjo, ker tožencu ni dala navodil, kako

ravnati z dragocenima čipkama, zaradi česar toženec ne odgovarja za

škodo.

Vse to, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo (na primer premajhna

kartonasta škatla, ločeno pakiranje, vprašanje občutljivosti na

svetlobo) in kar očita tožeči stranki, bi bilo pomembno v situaciji,

ko bi npr. tožeča stranka naročila tožencu čiščenje čipk, pa bi ga na

posebne lastnosti ne opozorila, ali pa če bi se čipke poškodovale

zaradi uporabe močnih žarometov pri fotografiranju. Ravnanje, ki ga

sodba očita tožeči stranki je morda neskrbno, vendar pa ta neskrbnost

ni v vzročni zvezi s poškodbo čipk v obravnavani zadevi. Čipke so

bile izročene toženi stranki le z namenom, da jih fotografira. Za tak

namen pa je očitana neskrbnost nepomembna, saj do poškodbe ni prišlo

zato, ker jih je toženec fotografiral (pa bi se morda poškodovale

zaradi tega), pač pa zato, ker je po svoji izpolnitveni pomočnici

posegel v predmet, ki mu je bil izročen kot objekt, ki ga je treba

fotografirati. Pri posegu v čipko se je nepoklicano lotil tujega

posla. Moral bi bil vedeti, da nima pravice "popravljati" objekta, ki

naj ga fotografira (primerjaj člen 226/1 ZOR, opravljanje tujih

poslov kljub prepovedi). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima

toženec izkušnje s fotografiranjem umetnin, kamor spadajo tudi

idrijske čipke. Težko si je zamisliti, da bi toženec kot fotograf

poskušal sam ali po spolnitvenih pomočnikih "popravljati" umetniško

sliko ali kip (pri čemer bi se izpolnitveni pomočniki morda nekoliko

spoznali na slikanje ali kiparjenje, slike ali kipi pa bi mu bili

izročeni v "neugledni" embalaži).

Strinjati se je treba s pritožbo, da bi bil toženec dolžan, če je

ugotovil, da čipk takih kot so mu bile izročene, ne more

fotografirati, na to naročnika opozoriti (člen 606/1 ZOR). Toženec je

torej tisti, ki ni ravnal tako kot bi moral. Lotil se je posla, ki bi

ga moral opraviti naročnik. Za škodo za to odgovarja (člen 226/2

ZOR). Dejstvo, da je toženec s čipkami tako ravnal že pri pripravi

fotografij za prva dva čipkarska učbenika brez škodnih posledic za

čipke, ni razlog, zaradi katerih bi bilo mogoče odgovornost prevaliti

na tožečo stranko. Toženec je bil tisti, ki je že prej tako ravnal s

čipkami, čeprav mu to ni bilo naročeno oziroma dopuščeno - vsaj tako

je mogoče razumeti ugotovitev sodišča prve stopnje. Če je tedaj

tožeča stranka na to pristala, pristanek ni bil odločilen, ker ni

bilo nobene škode. Zaradi tega pa v konkretni zadevi ni mogla nanjo

preiti odgovornost, da bi morala toženca opozorit, da čipk ne sme

likati (samo tako konkretno navodilo bi bilo ustrezno), ker da sicer

sama odgovarja za škodo. Toženec je tisti, ki bi moral tožečo stranko

opozoriti, da čipk, takih kot so, ne more fotografirati, saj taka

konkretna dolžnost izhaja iz že navedenega 1. odstavka 606. člena

ZOR. Ni imel pooblastila, da sem čipke priredi za fotografiranje.

Pritožbeno sodišče je zato z vmesno sodbo na podlagi tožbenega

zahtevka spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je odločilo,

da toženec v celoti odgovarja za škodo, ki je nastala tožeči stranki.

Da je do določene škode prišlo, je sodišče prve stopnje v izpodbijani

sodbi ugotovilo (Add 2, list.št. 36). Zaradi odločitve o znesku

tožbenega zahtevka in o pravdnih stroških, vključno s pritožbenimi

stroški, je bilo treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje

sojenje (člen 358 točka 4 ZPP v zvezi s členom 315 ZPP).