Appeal dismissed; general terms of heat supply contract require written notice for termination effects. General terms of heat supply contract require written notice for termination effects.
Legislator summary
AI generatedThe Second Instance Court dismissed the appeal against the first-instance judgment, upholding the plaintiff's claim for unpaid heat energy. The defendant argued for an earlier termination date but failed to provide concrete evidence or reasoning to overturn the court's findings. The court ruled that the general terms of the contract legally bind the parties and that the termination only takes effect from the next billing period following the written notice.
Legislator headnote
AI generatedArticle 17 ust. 1 k.r.s.; Article 353 of the Code of Civil Procedure: General terms of a contract for the supply of heat energy bind the consumer, and the termination of the contractual relationship takes effect only from the first subsequent billing period following the consumer's written notice to the supplier.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Po splošnih pogojih o dobavi toplotne energije, ki so sestavni del
pogodbe o dobavi toplotne energije, mora odjemalec dobavitelja pisno
obvestiti o podatkih, ki vplivajo na razmerje med njim in
dobaviteljem in obvestilo velja od prvega naslednjega obračunskega
obdobja.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu
zahtevku in je zato vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega
sodišča v Ljubljani opr. št. Ig 2002/04018 z dne 28.5.2002.
Proti tej sodbi je tožena stranka vložila pritožbo, v kateri
uveljavlja pritožbena razloga iz 2. in 3. točke 1. odstavka 338.
člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni
tako, da tožbeni zahtevek zavrne, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni vložila.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da sta glede
dobave toplotne energije za odjemno mesto na P. v Ljubljani imeli
pravdni stranki sklenjeno pogodbo o dobavi toplotne energije (priloga
A6), in ugotovilo, da so sestavni del te pogodbe Pogoji za dobavo in
odjem toplotne energije. Nadalje je ugotovilo tudi, kakšna je vsebina
21. člena prej navedenih splošnih pogojev. Tožena stranka teh
dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje s pritožbo ne izpodbija. Na
podlagi teh ugotovitev pa je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo
materialno pravo, kot je zaključilo, da pogodba oziroma v njej
določeni splošni pogoji toženo stranko zavezujejo. Drugačno
pritožbeno stališče, ki ga tožena stranka v pritožbi tudi ni
konkretno obrazložila, je zato neutemeljeno.
Že ta ugotovljena dejstva in ugotovljeno dejstvo, da je tožena tožečo
stranko o prenehanju pogodbenega razmerja obvestila šele z dopisom z
dne 8.1.2002 (pril. A8) so zadoščala za ugoditev tožbenemu zahtevku,
saj je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo,
da prenehanje poslovnega razmerja učinkuje šele od prvega naslednjega
obračunskega obdobja, ko odjemalec dobavitelja obvesti o podatkih, ki
vplivajo na razmerje med njim in dobaviteljem.
Z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, ki temelji na dopisu tožene
stranke same z dne 8.1.2002 (priloga A 8) in na primopredajnem
zapisniku z dne 28.11.2002 (priloga A 9) pa je bila ovržena tudi
trditev tožene stranke, ki jo je ta dala v tej pravdi in sicer, da je
objekt prenehala koristiti dne 1.10.2001. Sodišče prve stopnje je
tako dejansko stanje ugotovilo v zadostnem obsegu in pravilno in
pravilno uporabilo tudi materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku za
plačilo dobavljene energije, za sporno obdobje, to je za čas od
19.10.2001 do 28.11.2001 ugodilo.
Tožena stranka v pritožbi ne obrazloži, zakaj naj bi bila odločitev
sodišča prve stopnje glede teka zamudnih obresti napačna. Sodišče
prve stopnje je sodbo v tem delu ustrezno obrazložilo in navedlo, da
zamudne obresti tečejo od naslednjega dne po dnevu zapadlosti
posameznega računa, kot ga je tožeča stranka opredelila na
položnicah, priloženih računom, in zahtevala v predlogu za izvršbo.
Tožena stranka pa nobenega konkretnega ugovora glede teka zamudnih
obresti v pravdi ni postavila, zato je sodišče prve stopnje
utemeljeno določilo tek zamudnih obresti tako, kot je zahtevala
tožeča stranka.
Pritožba je tako v celoti neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče
zavrnilo ter na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve
stopnje.
Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje
pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom
154. člena ZPP).