Appeal allowed; first-instance court's procedural error mandates remand for new decision.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

prvostopnemu sodišču v nov postopek.

[JEDRO]

S čimer je podano neskladje med razlogi prvostopnega sodišča in

zatrjevano pravno podlago. Res je, da se je tudi pritožbeno sodišče v

obrazložitvi sklepa III Cpg 99/2004 kot podlago za ustavitev postopka

prisilne poravnave v posledici materialno pravnega preizkusa načrta

finančne reorganizacije, zaradi očitne pisne pomote nepravilno

sklicevalo na določbo 2. odst. 46. člena ZPPSL, namesto na 1. odst.

34. člena ZPPSL. Vendar zgolj nepravilna navedba pravne podlage v

obrazložitvi sklepa prvostopnega sodišča ne predstavlja

pomanjkljivosti, zaradi katere izpodbijanega sklepa ne bi bilo možno

preizkusiti v smislu 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. V kolikor ne

bi bili podani drugi pritožbeni razlogi, bi namreč pritožbeno sodišče

odločitev prvostopnega sodišča lahko preizkusilo glede na ugotovljeno

dejansko stanje prvostopnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ustavilo postopek

prisilne poravnave nad dolžnikom.

Zoper sklep je pravočasno vložil pritožbo dolžnik zaradi absolutnih

bistvenih kršitev določb postopka po 14. točki 2. odst. 339. člena

ZPP, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne

uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da

izpodbijani sklep spremeni tako, da potrdi prisilno poravnavo,

podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne

prvostopnemu sodišču v novo odločanje pred spremenjenim senatom.

Pritožba je utemeljena.

Zaradi jasnosti procesnega položaja, v katerem je prvostopno sodišče

sprejemalo izpodbijani sklep, v povezavi z dosedanjim potekom

postopka, glede na stališča in napotke, ki jih je pritožbeno sodišče

zavzelo v razveljavitvenih sklepih št. III Cpg 63/2004 z dne 2.9.2004

in III Cpg 99/2004 z dne 16.12.2004, pritožbeno sodišče povzema

naslednja izhodišča:

1. S sklepom opr. št. St 51/2003-117 z dne 29.6.2004 je prvostopno

sodišče zavrnilo predlog treh upnikov za vrnitev načrta finančne

reorganizacije v popravo, zavrnilo predlog upniškega odbora in 5

upnikov za ustavitev postopka prisilne poravnave ter potrdilo

prisilno poravnavo nad dolžnikom, sprejeto na naroku dne 29.6.2004.

2. Pritožbeno sodišče je s sklepom III Cpg 63/2004 z dne 2.9.2004

citirani sklep pod točko 1. razveljavilo in zadevo vrnilo

prvostopnemu sodišču v nov postopek. Nosilni razlog za razveljavitev

je predstavljala ugotovitev, da je prvostopno sodišče dopustilo

glasovanje o prisilni poravnavi na podlagi načrta finančne

reorganizacije, ki je bil formalno pomanjkljiv, ker ni vseboval

revidiranih konsolidiranih bilančnih podatkov povezanih družb.

Prvostopno sodišče je bilo s tem napoteno na postpek po 1. odst. 50.

člena ZPPSL.

3. S sklepom St 39/2004-145 z dne 10.11.2004 je prvostopno sodišče

predlog za začetek postopka prisilne poravnave zavrglo in postopek

ustavilo z utemejitvijo, da dolžnik ni odpravil pomanjkljivosti v

predloženem načrtu finančne reorganizacije, saj kljub pozivu sodišča

v utemeljitvi razvrstitve v razrede A in B ni prikazal, zakaj je

takšna razvrstitev nujna za zagotovitev nadaljnjega uspešnega

poslovanja dolžnika in ni utemeljil potrebnosti različnega

obravnavanja pri poplačilu upnikov razreda A in B. Pri upnikih

razreda C in D pa ni ponudil sorazmernega znižanja terjatev v smislu

1. točke 1. odst. 47. člena ZPPSL, temveč zgolj odlog plačila.

4. Na pritožbo dolžnika je pritožbeno sodišče s sklepom III Cpg

99/2004 z dne 16.12.2004 sklep prvostopnega sodišča z dne 10.11.2004

razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopnemu sodišču v nov postopek.

Pritožbeno sodišče se ni strinjalo z razlogovanjem prvostopnega

sodišča, da bi dolžnik moral v postopku poprave načrta finančne

reorganizacije po 1. odst. 50. člena ZPPSL kot pomanjkljivost

odpravljati vprašanje neskladnosti s 1. odst. 47. člena ZPPSL glede

razvrstitve upnikov v posamezne razrede, saj v tem smislu ne gre za

formalno pomanjkljivost predloga, temveč za vprašanje vsebinskega

preizkusa predloga dolžnika. Hkrati pa je pritožbeno sodišče

opozorilo, da je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je dolžnik

odpravil formalno pomanjkljivost v načrtu finančne reorganizacije s

tem, ko je predložil revidirane konsolidirane bilančne podatke za

povezane družbe, ki se nanašajo na poslovno leto 2003, ob upoštevanju

časovnega zamika od vročitve načrta finančne reorganizacije.

V izpodbijanem sklepu se prvostopno sodišče glede pravne podlage za

ustavitev postopka prisilne poravnave sklicuje na 2. odst. 46. člena

ZPPSL, po katerem poravnalni senat ustavi postopek prisilne

poravnave, v kolikor dolžnik v naloženem roku ne predloži načrta

finančne reorganizacije. Vendar sodišče prve stopnje ne utemeljuje

svoje odločitve na očitku opustitve predložitve načrta finančne

reogranizacije. Pač pa se v razlogih, s katerimi utemeljuje svojo

odločitev, prvostopno sodišče ukvarja z drugo dejansko podlago in

sicer z materialnopravnim preizkusom predloženega načrta finančne

reorganizacije.

Ključni razlog za ustavitev postopka prisilne poravnave prvostopno

sodišče v izpodbijanem sklepu utemeljuje na ugotovitvi, da je dolžnik

v načrtu finančne reorganizacije upnike razvrstil v posamezne razrede

v nasprotju z določbo 47. člena ZPPSL. Vprašanje pravilne razvrstitve

upnikov v posamezne razrede predstavlja del materialnega preizkusa

načrta finančne reorganizacije, s katerim se poravnalni senat ukvarja

v primeru, ko je podan predlog za ustavitev postopka s strani

upravičenih predlagateljev po 1. odst. 34. člena ZPPSL. V konkretnem

primeru je bil predlog za ustavitev postopka v smislu 1. odst. 34.

člena ZPPSL podan tako s strani upniškega odbora (predlog na list.

št. 335), kot s strani upnikov KG d.o.o.,

Jesenice, EV d.o.o., Novo mesto in FB d.d., Ljubljana dne 29.6.2004

(predlog na list. št. 635). Predlagatelji ustavitve postopka so se v

svojem predlogu med drugim sklicevali tudi na nepravilnost v

razvrstitvi upnikov v posamezne razrede v smislu kršenja načela

enakopravnega obravnavanja upnikov, kar po vsebini predstavlja razlog

iz 4. točke 1. odst. 34. člena ZPPSL.

Način obravnavanja in odločanja o predlogu za ustavitev postopka po

34. členu ZPPSL je urejen v 35. členu ZPPSL. Odločitev o predlogu za

ustavitev postopka sprejme poravnalni senat po opravljenem naroku, na

katerega povabi predlagatelja, dolžnika, člane upniškega odbora in

upravitelja prisilne poravnave. Prvostopno sodišče je sicer narok za

obravnavanje predlogov za ustavitev postopka opravilo dne 29.6.2004,

na katerem je predloge s sklepom z dne 29.6.2004 zavrnilo. Kot je

bilo že pojasnjeno, pa je bila zadeva na podlagi razveljavitvenega

sklepa pritožbenega sodišča z dne 2.9.2004 prvostopnemu sodišču

vrnjena v fazo odprave formalnih pomanjkljivosti v načrtu finančne

reorganizacije po 1. odst. 50. člena ZPPSL. Z vprašanjem vsebinskega

obravnavanja predloga prisilne poravnave se je prvostopnemu sodišču

potrebno ukvarjati zgolj v primeru, da predlog že sam po sebi ni

formalno pomanjkljiv. S tem vprašanjem bi se prvostopno sodišče tako

moralo ukvarjati šele po odpravi formalnih pomanjkljivosti v načrtu

finančne reorganizacije in to v okviru obravnave predlogov za

ustavitev postopka po kontradiktorno izvedenem postopku v smislu 35.

člena ZPPSL. S tem, ko je prvostopno sodišče vsebinsko presojalo

načrt finančne reorganizacije izven postopka po 35. členu ZPPSL, je

storilo relativno kršitev postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZPPSL. Na takšno kršitev kot pritožbeni razlog pa se

pritožnik sklicuje v okviru trditve, da prvostopno sodišče še ni

odlčalo o predlogih za ustavitev postopka. S tem pa je podan

razveljavitveni razlog iz 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZPPSL, v posledici česar je pritožbeno sodišče odločilo, kot

je razvidno iz izreka. V ponovljenem postopku bo prvostopno sodišče

moralo navedeno pomanjkljivost v postopku odpraviti in opraviti

vsebinski preizkus predlagane prisilne poravnave po postopku v smislu

35. člena ZPPSL. Kot rečeno pa se sodišče z vsebinskim preizkusom

ukvarja zgolj pod predpostavko, da so odpravljene formalne

pomanjkljivosti v predloženem načrtu finančne reorganizacije.

Kot je bilo opozorjeno že v razveljavitvenem sklepu III Cpg 99/2004 z

dne 16.12.2004 pa dolžnik le-teh še ni odpravil, saj se predloženi

revidirani bilančni podatki nanašajo na poslovno leto 2003, ki glede

na časovni zamik ne morejo več predstavljati realne podlage za

izkazovanje verjetnosti zmožnosti poplačila upnikov pod pogoji

prisilne poravnave. V skladu s 4. odst. 47. člena ZPPSL, se morajo

predloženi bilančni podatki nanašati na stanje ob koncu zadnjega

trimesečja pred vložitvijo načrta finančne reorganizacije (zadnja

bilanca stanja). Ker so priloge iz 4. odst. 47. člena ZPPSL sestavni

del načrta finančne reorganizacije, je šteti kot čas vložitve načrta

finančne reorganizacije v smislu časovnega mejnika, na katerega se

nanašajo podatki zadnje bilance stanja, čas ob vložitvi manjkajočih

bilančnih podatkov. Dolžnik bi torej moral predložiti revidirane

konsolidirane bilančne podatke za zadnje trimesečje in ne za obdobje,

vezano na čas vložitve formalno pomanjkljivega načrta finančne

reorganzacije. Ker iz napotila prvostopnega sodišča po sklepu z dne

23.9.2004 ni jasno razvidno, oziroma dopušča drugačno razumevanje

obdobja, na katerega naj se nanašajo bilančni podatki, glede na

zgoraj navedeno, bo potrebno navedeno nejasnost odpraviti z novim

pozivom dolžniku, da predloži revidirane bilančne podatke za obdobje

ob koncu zadnjega trimesečja.

Glede na ugotovljeno procesno kršitev prvostopnega sodišča, se

pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi razlogi, ki se tičejo

dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča glede ugotovljenega

neenakopravnega obravnavanja upnikov v predloženem načrtu finančne

reorganizacije dolžnika. Na ta vprašanja bo prvostopno sodišče moralo

ponovno odgovoriti po izvedenem postopku v smislu 35. člena ZPPSL.

Kot je bilo že v obrazložitvi sklepa III Cpg 63/2004 nakazano, bo za

oceno, ali gre za neupravičen odstop od načela enakopravnega

obravnavanja upnikov pri oblikovanju upnikov v razredu B bistven

predvsem odgovor na vprašanje, ali je zagotovljeno višje poplačilo

navedenih upnikov glede na upnike v razredu A dejansko predvsem v

interesu samega dolžnika ali pa takšno boljše izhodišče pri poplačilu

varuje predvsem položaj tretjih oseb, na premoženje katerih bi lahko

posegli tovrstni upniki. V dosedanjem postopku se je dolžnik

tovrstnim pomislekom zoperstavljal zgolj s sklicevanjem na morebitne

posledice za dolžnika, v kolikor bi upniki realizirali zavarovanje na

premoženju povezane družbe G. d.d., za katero zatrjuje, da je

zagotovila zavarovanje terjatve upnika H. Pri tem pa ne bo mogoče

spregledati, različnega položaja v primeru terjatev preostalih

upnikov v razredu B, t.j. SB. in GO., za katere upravitelj prisilne

poravnave v svojem poročilu z dne 6.1.2005 zatrjuje, da je zvarovanje

terjatev zagotovljeno s strani drugih tretjih oseb in ne povezane

družbe. Ne more pa biti brez pomena niti, v kolikor se izkaže za

resnično, na istem mestu navedeno dejstvo, da naj bi jamstvo za

obveznosti do upnika SB. zagotovila hčerinska družba šele po začetku

postopka prisilne poravnave.