Bankruptcy court partially allows appeal by correcting sale payment terms to comply with mandatory six-month statute.

s k l e n i l o :

1. Pritožbam upnikov se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje

z dne 17.1.2005 v zvezi s popravnim sklepom z dne 16.3.2005 delno v

pogojih prodaje spremeni tako, da je kupec najpozneje v roku šestih

mesecev po podpisu pogodbe dolžan prodajalcema nakazati znesek

200.000.000,00 SIT.

2. V preostalem delu se pritožbe zavrnejo in se v nespremenjenem delu

potrdi sklep sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom.

3. Dopolnitev pritožbe upnice V.S. z dne 4.4.2005 se zavrže.

[JEDRO]

Sestavni del predloga stečajnega upravitelja pa je osnutek pogodbe, v

katerem so določeni pogoji prodaje, med njimi tudi rok za plačilo

kupnine v točki 2.2. osnutka pogodbe (pri red. št. 117). V njej je

določeno, da mora kupec prodajalcema ob podpisu pogodbe plačati kot

varščino 52.000.000,00 SIT, najpozneje v roku trideset dni od podpisa

pogodbe znesek 268.000.0000,00 in najpozneje v roku 12 mesecev po

podpisu pogodbe še znesek 200.000.000,00 SIT. Po presoji prodajnih

pogojev pa je pritožbeno sodišče ugotovilo ob materialnopravnem

preizkusu izpodbijanega sklepa, da je rok za plačilo zadnjega obroka

kupnine v nasprotju z materialnopravno določbo 2. odst. 152. člena

ZPPSL, po katerem rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot šest

mesecev od dneva sklenitve pogodbe, ne glede na to, ali kupec plačuje

kupnino naenkrat ali v obrokih. Navedena določba o skrajnem roku

plačila kupnine je kogentne narave, kar pomeni, da sodišče navedenega

roka ne more podaljšati. Čim pa je tako, je prvostopenjsko sodišče

napačno uporabilo materialno pravo, ko je rok za plačilo zadnjega

obroka kupnine določilo preko zakonsko določenega roka šestih mesecev

od sklenitve pogodbe.

Upnik je dne 22.3.2005 vložil še pritožbo zoper popravni sklep z dne

16.3.2005, s katerim je sodišče prve stopnje z nabitjem popolnega

prepisa sklepa na oglasno desko sodišča le odpravilo neskladnost

prepisa sklepa z izvirnikom. V njej uveljavlja tudi postopkovno

kršitev, ker prvostopenjsko sodišče pred odreditvijo prodaje ni

pridobilo tudi mnenja Banke Slovenije o prodaji, kar mu nalga 167.

člen Zakona o bančništvu.

Po 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pa se v

primeru, če se izvirnik in prepis sklepa ne ujemata glede kakšne

odločitve, ki je vsebovana v izreku sklepa, strankam vročijo

popravljeni prepisi sklepa s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča

prejšnji prepis. V takem primeru pa teče rok za pravno sredstvo glede

popravljenega dela sklepa od dneva, ko je bil strankam vročen

popravljen prepis sklepa. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je bil

prvotni prepis sklepa, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča,

neskladen z izvirnikom, ker prepis sklepa ni vseboval tudi predloga

stečajnega upravitelja, ki je bil sestavni del izreka sklepa in v

katerem so bili opredeljeni pogoji prodaje. Z vročitvijo popravnega

sklepa s predlogom stečajnega upravitelja preko oglasne deske

sodišča, je torej skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZPPSL rok za pritožbo začel teči glede popravljenega dela

sklepa - to je glede pogojev prodaje od dneva nabitja popravljenega

prepisa sklepa na oglasno desko sodišča. Pritožnik pa v pritožbi

uveljavlja postopkovno kršitev zaradi nepribave mnenja Banke

Slovenije, ki pa bi jo moral pravočasno uveljavljati že v pritožbi

zoper sklep z dne 17.1.2005, kajti nanaša se na postopek pred izdajo

sklepa z dne 17.1.2005, v pritožbi zoper sklep z dne 16.3.2005 pa bi

lahko izpodbijal le pogoje prodaje, ki jih ni vseboval že prepis

sklepa z dne 17.1.2005.

Neupošteven je tudi pritožbeni očitek, da kupec pred sklenitvijo

pogodbe o prodaji stečajnemu upravitelju ni predložil dokumentacije

oziroma izjave, ki jo predpisuje 4. odst. 153. člena ZPPSL. Morebitne

nepravilnosti ob sklepanju pogodbe se namreč lahko uveljavljajo le v

tožbi na neveljavnost prodajne pogodbe, ne pa v pritožbi zoper sklep,

s katerim prvostopenjsko sodišče šele odredi prodajo premoženja

stečajnega dolžnika.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17.1.2005 odredilo prodajo

terjatev stečajnega dolžnika v znesku 1.232.169.587,60 SIT s pp

skupaj s terjatvami Z. z.b.o., Ljubljana - v stečaju v znesku

717.581.958,91 SIT s pp, na dan 21.5.2004 do dolžnika V.J. d.d.,

Jesenice - v stečaju z neposredno pogodbo s kupcem Š.s. d.o.o.,

Maribor, za ceno 520.000.000,00 SIT in pod pogoji, navedenimi v

predlogu stečajnega upravitelja z dne 17.1.2005, ki je sestavni del

tega sklepa.

S popravnim sklepom z dne 16.3.2005 pa je sodišče odpravilo

neskladnost prepisa sklepa z izvirnikom tako, da je prepisu sklepa

priložilo predlog stečajnega upravitelja, ki je po sklepu z dne

17.1.2005 sestavni del izreka sklepa.

Zoper sklep z dne 17.1.2005 sta se pravočasno pritožila upnika N.

d.o.o., Celje in G.K., slednja je svojo pritožbo dopolnila dne

11.3.2005. Po izdaji popravnega sklepa z dne 16.3.2005 pa sta

pritožbo zoper ta sklep vložila upnika N. d.o.o., Celje in V.S., ki

je naknadno z vlogo z dne 4.4.2005 dopolnila pritožbo. Vsi pritožniki

so predlagali razveljavitev izpodbijanih sklepov.

Pritožbe so delno utemeljene.

Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 17.1.2005 odredilo prodajo

terjatev stečajnih dolžnikov H. Ljubljana - v stečaju in Z. z.b.o.,

Ljubljana - v stečaju z neposredno pogodbo kupcu Š.s. d.o.o.,

Maribor, za ceno 520.000.000,00 SIT, pod pogoji, navedenimi v

predlogu stečajnega upravitelja z dne 17.1.2005, ki je sestavni del

sklepa. Sestavni del predloga stečajnega upravitelja pa je osnutek

pogodbe, v katerem so določeni pogoji prodaje, med njimi tudi rok za

plačilo kupnine v točki 2.2. osnutka pogodbe (pri red. št. 117). V

njej je določeno, da mora kupec prodajalcema ob podpisu pogodbe

plačati kot varščino 52.000.000,00 SIT, najpozneje v roku trideset

dni od podpisa pogodbe znesek 268.000.000,00 in najpozneje v roku 12

mesecev po podpisu pogodbe še znesek 200.000.000,00 SIT. Po presoji

prodajnih pogojev pa je pritožbeno sodišče ugotovilo ob

materialnopravnem preizkusu izpodbijanega sklepa, da je rok za

plačilo zadnjega obroka kupnine v nasprotju z materialnopravno

določbo 2. odst. 152. člena ZPPSL, po katerem rok za plačilo kupnine

ne sme biti daljši kot šest mesecev od dneva sklenitve pogodbe, ne

glede na to, ali kupec plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih.

Navedena določba o skrajnem roku plačila kupnine je kogentne narave,

kar pomeni, da sodišče navedenega roka ne more podaljšati. Čim pa je

tako, je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo,

ko je rok za plačilo zadnjega obroka kupnine določilo preko zakonsko

določenega roka šestih mesecev od sklenitve pogodbe. Pritožbeno

sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZPPSL izpodbijani sklep spremenilo tako, da je določilo

skrajni rok za plačilo zadnjega obroka kupnine rok šestih mesecev od

sklenitve pogodbe, kot je to razvidno iz 1. točke dispozitiva tega

sklepa.

V preostalem delu pritožbe upnikov niso utemeljene.

O pritožbi upnika N. d.o.o. Celje:

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da v izreku izpodbijanega sklepa

niso navedeni vsi elementi prodajne pogodbe iz 1. do 7. točke 1.

odst. 152. člena ZPPSL, saj je sodišče v sklepu določilo le prodajno

ceno, predlog stečajnega upravitelja pa ne more biti sestavni del

izreka sklepa, ker ga sodišče ne podpiše. Tako stališče je zmotno. S

tem, ko je sodišče v izrek sklepa povzelo predlog stečajnega

upravitelja, katerega del je tudi osnutek pogodbe z natančno

opredeljenimi pogoji prodaje, je sodišče sledilo predlogu stečajnega

upravitelja in akceptiralo predlagane pogoje prodaje, ki so sestavni

del izreka sklepa. Sodišče je s tem odločilo o pogojih prodaje in

izpodbijani sklep tudi podpisalo. Osnutek pogodbe pa vsebuje tudi vse

pogoje prodaje iz 1. do 7. točke 1. odst. 152. člena ZPPSL in sicer

način prodaje (1. točka 1. odst. 152. člena ZPPSL) je razviden že iz

izpodbijanega sklepa -to je z neposredno pogodbo, prodajno ceno (2.

točka 1. odst. 152. člena ZPPSL), ki je prav tako razvidna že iz

izreka izpodbijanega sklepa - 520.000.000,00 SIT, rok, v katerem mora

kupec plačati kupnino, določen v točki 2.2. osnutka pogodbe (3. točka

1. odst. 152. člena ZPPSL) in sicer 52.000.000,00 SIT ob podpisu

pogodbe, 268.000.000,00 SIT v 30-ih dneh od podpisa pogodbe in

200.000.000,00 SIT v 12-ih mesecih po podpisu pogodbe, znesek

varščine in način zagotovitve varščine (4. in 5. točka 1. odst. 152.

člena ZPPSL) v točki 2.2.1. osnutka pogodbe in sicer 52.000.000,00

SIT ob podpisu pogodbe z nakazilom, način zavarovanja kupnine in rok

za zagotovitev zavarovanja (6. točka 1. odst. 152. člena ZPPSL) v

točki 2.5. osnutka pogodbe - z izročitvijo nepreklicne bančne

garancije "na prvi poziv" v roku 48 ur po podpisu pogodbe in pogoje

za izročitev oziroma prenos prodane pravice (7. točka 1. odst. 152.

člena ZPPSL) v 2.6. točki in 2.11. točki osnutka pogodbe - prenos

terjatev na kupca z dnem plačila celotne kupnine oziroma z dnem

izročitve bančne garancije in pod pogojem, da je vplačana varščina in

v roku 48-ih ur od plačila celotne kupnine z izročitvijo listine, ki

bo kupcu omogočala prevzem pri notarju Bojanu Podgoršku deponiranih

970 obveznic dolžnika.

Tako se pokaže, da ima izpodbijani sklep vse obvezne sestavine iz 1.

odst. 152. člena ZPPSL. In ker so bili vsi pogoji prodaje razvidni že

iz izreka izpodbijanega sklepa, tudi ni utemeljen pritožbeni očitek,

da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je tenor sklepa

pomanjkljiv. Izrecno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 14.

točki 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL, zato ni

podana.

Pritožnik pa je v pritožbi navedel, da je bil sklep objavljen na

oglasni deski Okrožnega sodišča v Ljubljani brez predloga stečajnega

upravitelja za prodajo z dne 17.1.2005. Pritožbeno sodišče ja zato

prvostopenjsko sodišče pozvalo k pojasnilu, ali je bil izpodbijani

sklep nabit na oglasno desko skupaj s predlogom stečajnega

upravitelja, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Ker je

prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da so resnične pritožbene trditve o

nenabitju predloga stečajnega upravitelja na oglasno desko sodišča,

je neskladnost prepisa sklepa (prvotno nabitega na oglasno desko) z

izvirnikom odpravilo tako, da je skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZPPSL popravljen prepis sklepa ponovno dne

16.3.2005 nabilo na oglasno desko sodišča. S tem je bila navedena

očitana kršitev odpravljena.

Pritožnik pa po presoji pritožbenega sodišča tudi neutemeljeno očita

prvostopenjskemu sodišču, da prodaja ni bila izpeljana v celoti v

korist upnikov, saj je bil eden od interesentov za nakup tudi

R. d.d., ki se je na dražbo dne 24.9.2004 prijavila z vplačilom

varščine, pa k dražbi nato ni pristopila. S pogajanjem med obema

zainteresiranima kupcema, ponovno dražbo ali zbiranjem ponudb pa bi

se lahko iztržilo za prodajane terjatve več, saj je R. d.d. dne

24.1.2005 ponudila ceno 650.000.000,00 SIT. Iz podatkov spisa izhaja,

da je bila s sklepom stečajnega senata že odrejena javna dražba za

prodajo predmetnih terjatev za izklicno ceno 419.666.000,00 SIT (red.

št. 95). Kljub temu, da je R. d.d. tedaj vplačala varščino za

sodelovanje na javni dražbi, k sami dražbi ni pristopila. Njeno

pojasnilo v ponudbi z dne 24.1.2005, zakaj je tako ravnala na javni

dražbi in sicer, da je po informaciji stečajnega upravitelja upnik v

stečajnem postopku nad dolžnikom V.J. d.d. na naroku za preizkus

terjatve prerekal, ni prepričljivo. Stečajni upravitelj je namreč v

odgovoru na pritožbo zanikal, da bi tedaj dal tako informacijo in je

tudi ni mogel dati, ker je bil narok za preizkus terjatev v stečajnem

postopku zoper V.J. d.d. šele 1.10.2004, torej po razpisani dražbi.

Ker R. d.d., kot edini resni potencialni kupec (z vplačilom varščine)

ni pristopila k dražbi niti za izklicno ceno 419.666.000,00 SIT, za

katero bi lahko tedaj kupila prodajane terjatve, ni bilo pričakovati,

da je za terjatve pripravljena ponuditi višjo kupnino, zlasti še

glede na to, da se kasneje tekom stečajnega postopka ni več

pojavljala kot interesent za nakup terjatev za morebitno drugačno in

celo višjo kupnino. Ker v spisu ni sledi, da bi se pojavljali še

drugi interesenti za nakup in ker je očitno tudi upniški odbor

ocenil, da R. d.d. ni več šteti kot resnega ponudnika, saj se kljub

nakazanim možnostim stečajnega upravitelja upniškemu odboru (red. št.

106) po prejemu ponudbe, da se lahko odloči bodisi za sklenitev

neposredne pogodbe, ali za prodajo na javni dražbi "morda se pojavi

tudi zadnji dražitelj, ki je odstopil", upniški odbor ni odločil za

kakšen drug način prodaje ali celo za neprodajo terjatev, pač pa je

izrecno navedel, da ne zavrača možnosti prodaje terjatev ponudniku za

nakup po najugodnejši predlagani varianti za kupnino 520.000.000,00

SIT, kar izhaja iz zapisnika upniškega odbora z dne 14.1.2005 (red.

št. 116). Nobenega predloga upniškega odbora tudi ni bilo, naj

stečajni upravitelj v pogajanja vključi tudi R. d.d. kot možnega

kupca. Na podlagi navedenih stališč upniškega odbora ter dotedanjih

poskusov unovčevanja predmetnih terjatev zato tudi stačajni senat ni

imel razloga za sklepanje, da bi se terjatve lahko ugodneje prodale z

drugačnim načinom prodaje in za višjo ceno. Nenazadnje je tudi

Radenska d.d. svojo ponudbo za nakup terjatev za ceno 650.000.000,00

SIT podala šele dne 24.1.2005 (red. št. 123) po izdaji izpodbijanega

sklepa in kot je razvidno iz poročila stečajnega upravitelja (red.

št. 120), tudi po plačilu celotne kupnine kupca dne 20.1.2005.

Navedeni upnik je dne 22.3.2005 vložil še pritožbo zoper popravni

sklep z dne 16.3.2005, s katerim je sodišče prve stopnje z nabitjem

popolnega prepisa sklepa na oglasno desko sodišča le odpravilo

neskladnost prepisa sklepa z izvirnikom. V njej uveljavlja tudi

postopkovno kršitev, ker prvostopenjsko sodišče pred odreditvijo

prodaje ni pridobilo tudi mnenja Banke Slovenije o prodaji, kar mu

nalga 167. člen Zakona o bančništvu.

Po 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL pa se v

primeru, če se izvirnik in prepis sklepa ne ujemata glede kakšne

odločitve, ki je vsebovana v izreku sklepa, strankam vročijo

popravljeni prepisi sklepa s pripombo, da se s tem prepisom nadomešča

prejšnji prepis. V takem primeru pa teče rok za pravno sredstvo glede

popravljenega dela sklepa od dneva, ko je bil strankam vročen

popravljen prepis sklepa. Že je bilo zgoraj obrazloženo, da je bil

prvotni prepis sklepa, ki je bil nabit na oglasno desko sodišča,

neskladen z izvirnikom, ker prepis sklepa ni vseboval tudi predloga

stečajnega upravitelja, ki je bil sestavni del izreka sklepa in v

katerem so bili opredeljeni pogoji prodaje. Z vročitvijo popravnega

sklepa s predlogom stečajnega upravitelja preko oglasne deske

sodišča, je torej skladno s 3. odst. 328. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZPPSL rok za pritožbo začel teči glede popravljenega dela

sklepa - to je glede pogojev prodaje od dneva nabitja popravljenega

prepisa sklepa na oglasno desko sodišča. Pritožnik pa v pritožbi

uveljavlja postopkovno kršitev zaradi nepribave mnenja Banke

Slovenije, ki pa bi jo moral pravočasno uveljavljati že v pritožbi

zoper sklep z dne 17.1.2005, kajti nanaša se na postopek pred izdajo

sklepa z dne 17.1.2005, v pritožbi zoper sklep z dne 16.3.2005 pa bi

lahko izpodbijal le pogoje prodaje, ki jih ni vseboval že prepis

sklepa z dne 17.1.2005. Pritožbeno sodišče zato navedenega

pritožbenega očitka ni presojalo, ker je z njegovim uveljavljanjem

pritožnik že prekludiran.

O pritožbi upnice G.K.:

Upnica v pritožbi navaja, da je sklenjena pogodba s kupcem terjatev

Š.s. Maribor za upnike škodljiva, ker ne vsebuje določila oziroma

zahteve obeh upniških odborov, da mora biti v pogodbo vnesena

klavzula o 72% soudeležbi pri eventuelnem izplenu iz tožbe V.

J. proti državi. Z navedenim pritožbenim očitkom upnica izpodbija

sklenjeno prodajno pogodbo, ki pa ni predmet pritožbenega preizkusa v

tem postopku. V kolikor pa meni, da bi moralo sodišče že v pogojih

prodaje s sklepom opredeliti pogoj za sklenitev pogodbe, da bodo

upniki v tem stečajnem postopku participirali pri eventuelnem izplenu

tožbe tožnika V.J. d.d. - v stečaju zoper državo, pa tak pritožbeni

očitek ni utemeljen. Sodišče bi s tem zainteresiranemu kupcu

postavilo nemogoč pogoj. Morebiten izplen po tožbi V.J. d.d. - v

stečaju zoper državo bo postal del stečajne mase stečajnega dolžnika

V.J. d.d., iz katere se najprej izloči znesek, potreben za izplačilo

stroškov stečajnega postopka (158. člen ZPPSL), iz preostalih

sredstev pa se poplačajo upniki s priviligiranimi terjatvami (160.

člen ZPPSL), ostali upniki pa sorazmerno. Kupec torej takega pogoja

glede na določila ZPPSL nikakor ne bi mogel izpolniti, tak pogoj pa

je tudi nedopusten, saj je v nasprotju s prisilnimi predpisi - to je

zgoraj citiranimi določili ZPPSL (primerjaj 60. člen OZ).

Neupoštevni pa so pritožbeni očitki pritožnice, podani šele v

dopolnitvi pritožbe, vložene dne 11.3.2005, torej že po preteku

pritožbenega roka zoper sklep z dne 17.1.2005. Kot je bilo že zgoraj

obrazloženo ob presoji pritožbe upnika N. d.o.o., Celje je bil sklep

z dne 17.1.2005 glede odločitve o načinu prodaje terjatev stečajnega

dolžnika in prodajni ceni že vročen upnikom z nabitjem na oglasno

desko sodišča. Kot izhaja iz tega sklepa (red. št. 117), je bil sklep

nabit na oglasno desko sodišča 18.1.2005, torej je 8-dnevni

pritožbeni rok potekel dne 26.1.2005. Pritožnica bi torej v

dopolnitvi pritožbe navedene očitke postopkovnih kršitev, ker

stečajni senat ni pridobil mnenja Banke Slovenije o predlagani

prodaji pred izdajo sklepa o prodaji, ker ni postopal v skladu s 149.

členom ZPPSL in skušal prodati terjatve na javni dražbi, morala

uveljavljati že v pravočasni pritožbi zoper sklep, ki je bil nabit na

oglasno desko sodišča dne 18.1.2005. Njenih pritožbenih navedb iz

dopolnitve pritožbe zato pritožbeno sodišče kot prepoznih ni smelo

presojati. Neupoštevno je tudi pritožbeno pojasnilo, da ji te

postopkovne kršitve ob vložitvi pritožbe z dne 24.1.2005 niso bile

znane. Po 3. odst. 11. člena ZPPSL namreč v stečajnem postopku ni

mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, niti predlagati obnove

postopka in ne vložiti revizije. Pritožbeni očitek, da je bila

pogodba o prodaji terjatev podpisana že 20.1.2005, še preden je sklep

stečajnega senata o odreditvi prodaje postal pravnomočen, pa presega

okvir odločanja pritožbenega sodišča o pritožbi zoper sklep o

odreditvi prodaje terjatev stečajnega dolžnika. Sklepanje pogodbe o

prodaji namreč šele sledi sklepu stečajnega senata o odreditvi

prodaje. Sicer pa v stečajnem postopku po določbi 5. odst. 13. člena

ZPPSL pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.

O pritožbi upnice V.S.:

To pritožbo je upnica vložila šele 23.3.2005. Njena pritožba je bila

torej pravočasna le zoper tisti del izpodbijanega sklepa z dne

17.1.2005, ki ni bil nabit na oglasno desko sodišča dne 18.1.2005,

torej zoper tisti del predloga stečajnega upravitelja, iz katerega

izhajajo drugi pogoji prodaje, ne pa način prodaje in prodajna cena.

Popravljen prepis sklepa z dne 17.1.2005, ki ni bil skladen z

izvirnikom, je sodišče nabilo na oglasno desko sodišča dne 16.3.2005.

In le zoper tisti del sklepa z dne 17.1.2005, ki je bil popravljen,

je upnica vložila pravočasno pritožbo (3. odst. 328. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZPPSL). Zoper del izreka sklepa z dne 17.1.2005,

ki je bil nabit na oglasno desko sodišča 18.1.2005, to pa je glede

načina prodaje in prodajne cene, bi torej upnica morala vložiti

pritožbo do izteka pritožbenega roka dne 26.1.2005. Tako se pokaže,

da njenih pritožbenih očitkov postopkovnih kršitev, podanih šele v

pritožbi dne 23.3.2005, kot prepoznih pritožbeno sodišče ni smelo

presojati. Gre za očitke, da pri prodaji ni bila upoštevana določba

149. člena ZPPSL in torej vsi očitki v zvezi z odrejenim načinom

prodaje z neposredno pogodbo in oškodovanjem upnikov zaradi takega

načina prodaje, o prodajni ceni, ker sodišče vrednosti terjatev ni

dalo oceniti po sodnih izvedencih ter o nepridobitvi mnenja upniškega

odbora in mnenja Banke Slovenije glede prodaje premoženja stečajnega

dolžnika.

Pritožnica pa utemeljeno opozarja na nedoslednost popravnega sklepa z

dne 16.3.2005, ki v obrazložitvi navaja, da se s tem popravnim

sklepom nadomešča prepis sklepa z dne 17.1.2005, opr. št. 202/2002.

Vendar po presoji pritožbenega sodišča ni dvoma, kateri prepis sklepa

se s popravljenim sklepom nadomešča, to pa je prepis sklepa z dne

17.1.2005, izdan v tem stečajnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim

sodiščem v Ljubljani, pod opr. št. St 224/2002. Evidentno je torej,

da gre za očitno pisno pomoto, ki pa jo skladno s 1. odst. 328. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL predsednica stečajnega senata lahko

kadarkoli (tudi po pravnomočnosti sklepa) popravi. Glede na očitno

pisno pomoto pa je neutemeljen pritožbeni očitek o zavajajočem

sklepu, saj kot rečeno, ni dvoma, kateri prepis sklepa se z

izpodbijanim popravnim sklepom nadomešča. Na drugačno presojo

popravnega sklepa z dne 16.3.2005 ne more vplivati niti dejstvo, da

je stečajni dolžnik v tem stečajnem postopku v izpodbijanem sklepu

naveden šele na drugem mestu, na prvem mestu pa stečajni dolžnik

Z. z.b.o., saj se z izpodbijanim sklepom z dne 17.1.2005 v zvezi s

popravnim sklepom z dne 16.3.2005 odreja prodaja terjatev obeh

stečajnih dolžnikov v paketu.

Glede pritožbenega očitka, da v pogoje prodaje prvostopenjsko sodišče

ni vključilo zahteve upniškega odbora, da bodo H. oziroma njeni

upniki udeleženi pri morebitnem izplenu po tožbi V.J. d.d. proti

Republiki Sloveniji in glede očitka sklenitve pogodbe pred

pravnomočnostjo sklepa o odreditvi prodaje, pa se pritožbeno sodišče

v celoti sklicuje na razloge, ki jih je navedlo že pri reševanju

pritožbe upnice G.K.

Neupošteven je tudi pritožbeni očitek, da kupec pred sklenitvijo

pogodbe o prodaji stečajnemu upravitelju ni predložil dokumentacije

oziroma izjave, ki jo predpisuje 4. odst. 153. člena ZPPSL. Morebitne

nepravilnosti ob sklepanju pogodbe se namreč lahko uveljavljajo le v

tožbi na neveljavnost prodajne pogodbe, ne pa v pritožbi zoper sklep,

s katerim prvostopenjsko sodišče šele odredi prodajo premoženja

stečajnega dolžnika.

Pritožnica neutemeljeno izpodbija tudi nedorečenost prodajnih

pogojev, ker v izpodbijanem sklepu ni določil detaljnih pogojev za

prenos prodane pravice skladno s 7. točko 1. odst. 152. člena ZPPSL.

Pri prodaji terjatev gre namreč za terjatve, ki so zavarovane s

prinosniškimi obveznicami V.J., zato bi moral izpodbijani sklep

opredeliti tudi način in rok izročitve omenjenih obveznic v

nominalnem znesku 970.000.000,00 SIT. Toda pritožnica je očitno

spregledala, da je v točki 2.11. osnutka pogodbe, ki je sestavni del

izreka sklepa, opredeljen način in rok izročitve 970 obvenic

stečajnega dolžnika kupcu. Nedorečenosti izpodbijanega sklepa o

prodaji torej ni in zato tudi ne očitane bistvene postopkovne kršitve

po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL.

Ker so se torej izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi v preostalem

delu (ki se ne nanaša na ugoditev pritožbam s spremembo izpodbijanega

sklepa) izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo

ob uradnem preizkusu izpodbijanih sklepov drugih kršitev, na katere

je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZPPSL), je neutemeljene pritožbe zavrnilo in v

nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje z dne

17.1.2005 v zvezi s popravnim sklepom z dne 16.3.2005 (2. točka 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).

Pritožbeno sodišče pa je dne 5.4.2005 prejelo tudi dopolnitev

pritožbe upnice V.S. z dne 4.4.2005. Ker je pritožbeni rok zoper

sklep z dne 17.1.2005 iztekel 26.1.2005, pritožbeni rok zoper

popravni sklep pa dne 24.3.2005, je pritožbeno sodišče navedeno

upničino dopolnitev pritožbe na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZPPSL kot prepozno zavrglo, ne da bi jo meritorno

obravnavalo.