Court dismisses fine conversion to prison without prior enforcement attempt under ZPP and ZIZ.

s k l e n i l o :

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom sodišče

prve stopnje izrečeno denarno kazen spremenilo v zaporno kazen, ne da

bi le-to prej poskusilo prisilno izterjati. Zato je pritožbeno

sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče skladno z navedenim

denarno kazen najprej poskusi izterjati prisilno.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se sklep

Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I Pg 254/99 z dne 18.3.2002, v

zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 725/2002

z dne 2.10.2003, s katerim je bila tožencu izrečena denarna kazen v

višini 150.000,00 SIT in določen rok plačila dveh mesecev, spremeni

tako, da se tožencu določi petnajst dni zapora.

Zoper sklep je toženec pravočasno vložil pritožbo. Navedel je, da se

z izpodbijanim sklepom ne more strinjati, ker je vsakomur dano, da

obveznost poravna v več obrokih.

Zoper sklep se pritožuje, ker v pritožbi ni prav nikogar žalil.

Stroškov ni priglasil.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik v svoji pritožbi ne navaja

nobenih konkretnih razlogov, s katerimi bi nasprotoval odločitvi,

navedeni v izpodbijanem sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje

denarno kazen, ki jo je izreklo tožencu, zaradi njenega neplačila

skladno s 5. odst. 11. člena Zakona o pravdnem postopku (v

nadaljevanju; ZPP) spremenilo v 15 dni zapora. Toženec v pritožbi

zgolj ponavlja svoje navedbe iz pritožbe zoper sklep, s katerim je

sodišče odločilo, da se ga kaznuje z denarno kaznijo, in zatrjuje, da

v postopku ni prav nikogar žalil. Zato se pritožbeno sodišče glede te

pritožnikove navedbe, v izogib ponavljanju, sklicuje na razloge, ki

jih je že zavzelo v sklepu z dne 2.10.2003 (r.št. 48 v spisu).

Sodišče prve stopnje se je pri svojo odločitvi oprlo na določbo 5.

odstavka 11. člena ZPP, po kateri se osebi, ki denarne kazni ne plača

v roku, ki ga je določilo sodišče, kazen izvrši tako, da se za vsakih

začetih 10.000,00 SIT kazni določi največ en dan zapora. Ker pa ZPP

ne vsebuje drugih, specialnih določb o prisilni izterjavi denarne

kazni, so glede te uporabljive določbe Kazenskega zakonika - KZ (Ur.

list RS, št. 63/1994 in nasl.). Na uporabo kazenskih predpisov

napotuje smiselno že določba 2. odst. 11. člena ZPP, po kateri se

kazen zapora izvrši po določbah zakona, ki ureja izvrševanje zaporne

kazni.

Iz določbe 6. odst. 38. člena KZ izhaja, da mora sodišče denarno

kazen najprej poskusiti izterjati prisilno. Po tej določbi se namreč

izrečena denarna kazen spremeni v zaporno šele, če se denarne kazni

ne da niti prisilno izterjati. Smiselno enako določbo vsebuje tudi

ZIZ, ki v 4. odst. 33. člena določa, da se v primeru, če dolžnik, ki

je fizična oseba ali podjetnik, ne plača izrečene kazni v roku, ki ga

določi sodišče, kazen izterja po uradni dolžnosti, če to ni možno, pa

se denarna kazen ustrezno spremeni v zaporno.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijanim sklepom sodišče

prve stopnje izrečeno denarno kazen spremenilo v zaporno kazen, ne da

bi le-to prej poskusilo prisilno izterjati. Zato je pritožbeno

sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo

vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v

zvezi s 15. členom ZIZ), v katerem naj sodišče skladno z navedenim

denarno kazen najprej poskusi izterjati prisilno.

Pritožbeno sodišče še pripominja, da toženec v pritožbi predlaga, da

se mu dovoli obročno plačilo denarne kazni, ki mu jo je odmerilo

sodišče s sklepom, opr. št. I Pg 245/99 z dne 18.3.2002. Ker ima

denarna kazen značaj kazenske sankcije, ZPP pa (kot je že bilo

povedano) ne vsebuje določb o prisilni izvršitvi kazni, je v

konkretnem primeru uporabljiva določba 5. odst. 38. člena KZ, po

kateri sme sodišče v opravičenih primerih dovoliti, da lahko

obsojenec plača denarno kazen v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne

sme biti daljši od dveh let. Zato naj sodišče prve stopnje v novem

postopku odloči še o pritožnikovem predlogu za obročno odplačilo

izrečene denarne kazni.