Appeal allowed; mortgage creation requires registration, and contradictory claims require new trial.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and quashed the first-instance judgment regarding the creation of a mortgage right, ordering a new trial. The appellant argued that a pledge agreement alone should suffice for mortgage creation, while the respondent claimed the agreement was invalid due to lack of registration. The court found the first-instance ruling self-contradictory because it simultaneously declared the mortgage non-existent and the agreement ineffective, violating procedural rules.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 131. čl. ZPPSL; 64. čl. ZTLR; 1. odst. 41. čl. ZZK; 1. odst. 141. čl. SPZ; 125. čl. ZPPSL; 1. odst. 154. čl. ZPP: A mortgage on real property requires registration in the land register to be effective against a bankruptcy estate; a judgment that simultaneously declares a security right non-existent and the underlying agreement ineffective constitutes a fundamental procedural violation requiring retrial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijani 1. in 3. točki
izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve
stopnje v novo sojenje.
Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
[JEDRO]
hipoteka
Po določilu 1. odst. 131. čl. ZPPSL med ločitvene pravice spada tudi
zastavna pravica. Zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka) pa se
po določilu 1. odst. takrat veljavnega 64. čl. ZTLR pridobi na
podlagi pravnega posla (na primer sklenjene zastavne pogodbe) z
vpisom v javno knjigo. Tudi po določilu 1. odst. 141. čl. sedaj
veljavnega SPZ se za pridobitev hipoteke na podlagi pravnega posla
zahteva vpis v zemljiško knjigo. Pogoj za vpis pa je, kot izhaja iz
1. odst. 41. čl. ZZK (Ur. l. RS, št. 58/2003) intabulacijska klavzula
z overjenim podpisom osebe, katere pravica se prenaša. Iz tega sledi,
da zgolj sklenitev zastavne pogodbe in na njeni podlagi vložen
predlog za vknjižbo ne zadošča za pridobitev zastavne pravice.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano 1. točko izreka je prvostopno sodišče razsodilo:
"Ugotovi se, da nimata pravnega učinka proti stečajni masi tožeče
stranke pravni dejanji sklenitve 2. točke zastavne pogodbe z dne
10.5.1999, s katero je tožeča stranka ustanovila zastavno pravico v
zavarovanje terjatve tožene stranke v znesku 450,000.000,00 SIT s pp
oziroma 495,231.874,20 SIT s pp, po stanju na dan začetka stečajnega
postopka in predlog za vpis zastavne pravice na podlagi vloge tožene
stranke z dne 12.5.1999 in na podlagi takega predloga zahtevani vpis
pridobitve zastavne pravice v korist tožene stranke na nepremičninah
tožeče stranke, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v
Ljubljani, pri vl. št. k.o., v zavarovanje plačila obveznosti tožeče
stranke do A. d.o.o. Ljubljana v višini 450,000.000,00 SIT s
pripadki, zato na tej podlagi prijavljena ločitvena pravica tožene
stranke ne obstoji.
Z izpodbijano 3. točko izreka pa je toženi stranki naložilo v plačilo
del pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2,142.728,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2004 do plačila."
Proti temu delu sodbe je tožena stranka vložila pravočasno pritožbo.
Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. čl. ZPP in predlaga
razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve
stopnje v novo sojenje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega
postopka.
Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
I. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da tožena stranka, ki je kot
upnik v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila ločitveno
pravico na njenih nepremičninah, vpisanih pri vl. št. k.o., ni niti
navedla, niti dokazovala, da je le-ta vpisana v zemljiško knjigo.
Zato za napotitveni sklep po 5. odst. 143. čl. ZPPSL ni bilo pravne
podlage. Po tem določilu se zaradi ugotovitve neobstoja prerekane
ločitvene pravice na nepremičnini na pot pravde napoti stečajni
upravitelj samo takrat, kadar je prerekana ločitvena pravica nastala
z vpisom v zemljiško knjigo.
II. Kljub napačnemu napotitvenemu sklepu pa bi se prvostopno sodišče
najprej moralo ukvarjati z vprašanjem, ali je na nepremičninah tožeče
stranke pri vl. št. k.o. ločitvena pravica v korist tožene stranke
sploh nastala. Po določilu 1. odst. 131. čl. ZPPSL med ločitvene
pravice spada tudi zastavna pravica. Zastavna pravica na
nepremičninah (hipoteka) pa se po določilu 1. odst. takrat veljavnega
64. čl. ZTLR pridobi na podlagi pravnega posla (na primer sklenjene
zastavne pogodbe) z vpisom v javno knjigo. Tudi po določilu 1. odst.
141. čl. sedaj veljavnega SPZ se za pridobitev hipoteke na podlagi
pravnega posla zahteva vpis v zemljiško knjigo. Pogoj za vpis pa je,
kot izhaja iz 1. odst. 41. čl. ZZK (Ur. l. RS, št. 58/2003)
intabulacijska klavzula z overjenim podpisom osebe, katere pravica se
prenaša. Iz tega sledi, da zgolj sklenitev zastavne pogodbe in na
njeni podlagi vložen predlog za vknjižbo ne zadošča za pridobitev
zastavne pravice. Do navedb tožeče stranke (točka II., list. št. 3),
da listine, kakršna je lahko podlaga za vpis, tožena stranka nima, pa
se prvostopno sodišče doslej ni opredelilo.
III. Tožbeni zahtevek tožeče stranke vsebuje:
1) Izpodbojni zahtevek dveh dejanj stečajnega dolžnika in sicer:
1.a) "sklenitev 2. točke zastavne pogodbe z dne 10.5.1999, ki ima
učinek zastavne pravice." Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s tem
delom sodbe prvostopno sodišče že sklenitvi pogodbe (materialnopravno
zmotno; prim. zgoraj) pripisuje učinke zastavne pravice.
1.b) "predlog za vpis zastavne pravice na podlagi vloge tožene
stranke z dne 12.5.1999 in na podlagi takega predloga zahtevani vpis
pridobitve zastavne pravice v korist tožene stranke na nepremičninah
tožeče stranke, vpisanih v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v
Ljubljani, pri vl. št. k.o., v zavarovanje plačila obveznosti tožeče
stranke A. d.o.o., Ljubljana, v višini 450,000.000,00 SIT s
pripadki". Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz tega dela izreka ni
razvidno, ali predstavlja "predlog za vpis zastavne pravice, ki ga je
vložila tožena stranka dne 12.5.1999" in "zahtevani vpis pridobitve
zastavne pravice v korist tožene stranke na nepremičninah tožeče
stranke, vpisanih pri vl. št. k.o." isto pravno dejanje. To ne izhaja
niti iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Hkrati pa pritožbeno sodišče
pripominja, da izpodbijanja pravnih dejanj upnika (kar je v
predmetnem zahtevku vloga tožene stranke z dne 12.5.1999, ki vsebuje
predlog za vpis zastavne pravice) ZPPSL ne predvideva. Po določilu
125. čl. ZPPSL so pod določenimi pogoji izpodbojna le določena pravna
dejanja samo stečajnega dolžnika, ne pa tudi stečajnega upnika.
Dodati je še, da je tisti del izreka, ki govori o zavarovanju plačila
obveznosti tožeče stranke do A. d.o.o. v višini 450,000.000,00 SIT s
pripadkom prav tako nerazumljiv. Kaj tožeča stranka s tem delom
tožbenega zahtevka, ki mu je prvostopno sodišče sledilo, zasleduje,
zaradi opisane nejasnosti vsebine izreka, ni mogoče razbrati.
2) Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki mu je prvostopno sodišče prav
tako v celoti sledilo, pa vsebuje tudi ugotovitev, da zaradi
neučinkovanja pravnih dejanj, v navednicah opisanih pod točko 1.a) in
1.b) " ločitvena pravica tožene stranke ne obstoji". Če bi bilo
materialnopravno stališče tožeče stranke, ki izhaja iz njenega
tožbenega zahtevka, da ima že sklenitev zastavne pogodbe učinke
zastavne pravice, pravilno, in bi s tistim delom tožbenega zahtevka,
s katerim sklenitvi zastavne pogodbe jemlje pravne učinke, v pravdi
uspela, tožena stranka v stečajnem postopku ne bi mogla biti
poplačana kot ločitveni upnik. Ker pa nadaljnji del tožbenega
zahtevka na ugotovitev, da ločitvena pravica ne obstoji, vsebuje
implicitino ugotovitev, da pravni red brez takega zahtevka toženi
stranki ločitveno pravico priznava, je tožbeni zahtevek, ki mu je
prvostopno sodišče tudi v tem delu v celoti sledilo, sam s seboj v
nasprotju, saj z zahtevkom, da ločitvena pravica ne obstoji in
hkratnim zahtevkom, da sklenitev zastavne pogodbe nima pravnega
učinka, tožeča stranka izpodbija pravno podlago nečesa, kar sploh še
nastalo ni. Istočasno izpodbija tudi predlog za vknjižbo hipoteke,
čeprav iz izreka izhaja, kot da zastavno pravico že ima. Glede na
navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tudi ta del izreka
izpodbijane sodbe sam s seboj v nasprotju. Ker to predstavlja
absolutno bistveno kršitev določil iz 14. točke 2. odst. 339. čl.
ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi določila 1. odst. 154. čl. ZPP
pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo
sodišču prve stopnje v novo sojenje.
IV. V novem postopku bo treba skladno z določilom 108. čl. ZPP v
zvezi s 1. odst. 180. čl. ZPP tožečo stranko pozvati, da jasno
opredeli, kaj s tožbenim zahtevkom sploh zasleduje. Če bo ta
postavljen skladno z napotitvenim sklepom, bo treba najprej v okviru
zgoraj navedene materialnopravne podlage ugotavljati, ali je tožena
stranka ločitveno pravico na nepremičninah tožeče stranke sploh
pridobila in ali so pogoji zanjo izpolnjeni. Ob tem ne bo odveč
omeniti, da je bil 3. odst. 111. čl. ZPPSL, ki je predpisoval pogoje
(med drugim) tudi za dovolitev vknjižbe hipoteke, z 2. odst. 247. čl.
ZZK razveljavljen in da od 16.9.2003 to materijo dalje ureja 94. čl.
ZZK. Če bo pa tožeča stranka vložila izpodbojno tožbo v smislu 125.
čl. ZPPSL, pa se bo med drugim treba ukvarjati tudi s pogoji za
obravnavanje take tožbe, s čemer se v razveljavljeni sodbi prvostopno
sodišče doslej ni ukvarjalo, izpodbojnemu zahtevku pa je z
izpodbijanim delom sodbe v celoti ugodilo.