Appeal dismissed; shareholder's claim for extraordinary auditor appointment rejected due to lack of evidence for off-balance sheet assets.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

[JEDRO]

Pritožnik meni, da je upravičeno v predlogu navedena sredstva

(nepremičnino v Beogradu in delež v družbi U.) prikazoval v

izvenbilančni evidenci, ker je za tovrstno evidentiranje imel podlago

v 57. členu Uredbe o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance

stanja (v nadaljevanju UMIOBS), vendar tega upravičenja ni izkazal.

Vzpostavitev take izvenbilančne evidence za sredstva, ki jih je

podjetje v okviru programa lastninskega preoblikovanja smelo izločiti

iz svojih sredstev, je bila po citiranem določilu UMIOBS dopustna le

na osnovi pogodbe s Skladom Republike Slovenije za razvoj. Da take

pogodbe nasprotni udeleženec s tedanjim Skladom RS za razvoj, niti s

Skladom RS za sukcesijo ni sklenil, pa je predlagatelj izkazoval z

dopisi likvidacijskega upravitelja SRD - družbe D.S.U. d.o.o. z dne

9.12.2003 in Sklada RS za sukcesijo z dne 17.12.2003. Navedeno

dejstvo je zadosten vzrok za domnevo, da nasprotni udeleženec

omenjena sredstva neutemeljeno vodi v izvenbilančni evidenci, moral

pa bi jih kot lastna sredstva v aktivi bilance stanja in je torej

zadosten vzrok za domnevo, da so aktivne postavke v bilanci stanja

bistveno pocenjene, ker v njej v predlogu navedeno premoženje sploh

ni evidentirano in ocenjeno. Materialna predpostavka za imenovanje

izrednega revizorja po 1. odstavku 74. člena ZPre je torej izkazana.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče za izrednega

revizorja za letno poročilo za poslovno leto 2002 družbe N

d.d., Nazorjeva 6 imenovalo družbo G. d.o.o., z nalogo, naj pojasni

do kolikšne najnižje vrednosti bi morale biti ovrednotene aktivne

postavke: nepremičnina v Beogradu, v zemljiški knjigi vpisana na ime

družbe N. d.d. Ljubljana in poslovni delež te družbe v družbi U.

Nasprotnemu udeležencu je še naložilo plačilo predujma za kritje

stroškov izredne revizije v znesku 1.800.000,00 SIT.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec,

uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena

ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in predlagal spremembo izpodbijanega

sklepa z zavrnitvijo predloga za imenovanje izrednega revizorja in

stroškovno posledico.

Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in predlagal zavrnitev

pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

V kolikor sodišče meni, daj e predlagatelj pri sodišču pravočasno

uveljavljal svojo pravico do predloga za imenovanje izrednega

revizorja, mu te predpostavke za obravnavanje predloga ni treba

posebej obrazlagati. Zmotno pa pritožnik meni, da je bil predlog

vložen prepozno in da zato ni dopusten. Po 4. odstavku 74. člena

Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre) lahko delničarji podajo

predlog za imenovanje izrednega revizorja v roku 30 dni od zasedanja

skupščine, na kateri je bilo izpodbijano letno poročilo. Kot navaja

sam pritožnik, je bila skupščina dne 29.8.2003. Tridesetdnevni rok za

vložitev predloga bi torej potekel dne 28.9.2003. Tega dne je bila

nedelja. Kadar pa je zadnji dan roka nedelja, se po 4. odstavku 111.

člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP rok izteče s pretekom prvega

prihodnjega delavnika. Tako se pokaže, da je bil predlog vložen v

ponedeljek 29.9.2003, vložen pravočasno, preden se je rok iztekel.

Predpostavka za dopustnost obravnavanja navedenega predloga je torej

podana.

Pritrditi je pritožniku, da je predpostavka za domnevo, da je neko

sredstvo družbe v računovodskih izkazih podcenjeno, da je družba

sploh lastnik sredstva. Pritožnik meni, da je upravičeno v predlogu

navedenega sredstva (nepremičnino v Beogradu in delež v družbi U.)

prikazoval v izvenbilančni evidenci, ker je za tovrstno evidentiranje

imel podlago v 57. členu Uredbe o metodologiji za izdelavo

otvoritvene bilance stanja (v nadaljevanju UMIOBS), vendar tega

upravičenja ni izkazal. Vzpostavitev take izvenbilančne evidence za

sredstva, ki jih je podjetje v okviru programa lastninskega

preoblikovanja smelo izločiti iz svojih sredstev, je bila po

citiranem določilu UMIOBS dopustna le na osnovi pogodbe s Skladom

Republike Slovenije za razvoj. Da take pogodbe nasprotni udeleženec s

tedanjim Skladom RS za razvoj, niti s Skladom RS za sukcesijo ni

sklenil, pa je predlagatelj izkazoval z dopisi likvidacijskega

upravitelja SRD - družbe D.S.U. d.o.o. z dne 9.12.2003. Navedeno

dejstvo je zadosten vzrok za domnevo, da nasprotni udeleženec

omenjena sredstva neutemeljeno vodi v izvenbilančni evidenci, moral

pa bi jih kot lastna sredstva v aktivi bilance stanja in je torej

zadosten vzrok za domnevo, da so aktivne postavke v bilanci stanja

bistveno podcenjene, ker v njej v predlogu navedeno premoženje sploh

ni evidentirano in ocenjeno. Materialna predpostavka za imenovanje

izrednega revizorja po 1. odstavku 74. člena ZPre je torej izkazana.

Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da izpodbijani sklep nima

razlogov o odločilnih dejstvih.

Pritožbeno sodišče pa tudi ne more slediti pritožnikovemu sklicevanju

na 6. člen Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih

oseb v lasti Slovenske razvojne družbe, češ, da so navedena sredstva

prešla v last SRD-a kajti pritožnik z ničemer ni izkazal, da je

skladno z 2. odstavkom 6. člena Zakona SRD-u posredoval vse potrebne

podatke, da bi SRD navedeno premoženje evidentiral in prenesel v

svojo posest, upravljanje in razpolaganje.

Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da že iz revidiranega letnega

poročila izhaja pravilnost izvenbilančnega evidentiranja spornih

sredstev. ZPre namreč ne izključuje izredne revizije v primerih,

kadar je letno poročilo že revidirano z redno revizijo. Gre namreč za

nekakšno super revizijo s točno opredeljenim obsegom dela.

Pritožnik neutemeljeno oporeka tudi višini določenega predujma za

stroške izredne revizije. Res je sicer, da je bil predračun izrednega

revizorja izdelan ob predpostavki, da bo moral vrednotiti tudi

pasivne postavke (obveznosti iz naslova kredita pri SKB banki d.d.

Ljublajna in obveznost do družbe Univit d.o.o. Ljubljana), kar po

izpodbijanem sklepu ni naloga izrednega revizorja, vendar je skladno

z 2. odstavkom 76. člena ZPre sodišče izrednemu revizorju naložilo

tudi, da mora, če pri opravljanju revizije ugotovi, da so posamezne

postavke v knjigovodskih izkazih precenjene ali da so bili kršeni

predpisi o razčlenjenosti letnega poročila, izredno revizijsko

poročilo vsebovati tudi te ugotovitve. Ta naloga v predračunu

izrednega revizorja ni opredeljena, poleg tega pa iz predračuna

izhaja, da v njem niso zajeti morebitni potni stroški. Glede na

navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da višina nasprotnemu

udeležencu odrejenega plačila predujma ni previsoka. Na drugačno

presojo o višini predujma ne more vplivati niti dejstvo, da je

navedeni revizor za nasprotnega udeleženca že opravljal redno letno

revizijo letnega poročila za leto 1999, zaradi česar naj bi bila

izvedba izrecne revizije zanj nezahtevno opravilo, Kot je bilo že

omenjeno, gre za tako imenovano super revizijo s točno opredeljeno

nalogo, ki ni identična opravljanju redne revizije letnega poročila.

V čem naj bi bilo nasprotje med razlogi sklepa in predračunom

izrednega revizorja, pritožnik ne pojasni. Iz obrazložitve sklepa pa

jasno izhaja, da je znesku 1.400.000,00 SIT iz predračuna treba

prišteti še DDV in potne stroške, revizijsko poročilo pa bo moralo

vsebovati tudi morebine ugotovitve iz 2. odstavka 76. člena ZPre,

zaradi česar je predujem, odrejen v višini 1.800.000,00 SIT,

ustrezen. Pritožbeno sodišče zato samo ni našlo očitanih, pa ne

zadosti opredeljenih nasprotij med razlogi sklepa in predračunom

izrednega revizorja.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za

neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere

je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v

zvezi s 37. členom ZNP), je neutemeljeno pritožbo nasprotnega

udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Izrek o pritožbenih stroških predlagatelja temelji na 1. odstavku

165. člena v zvezi s 155. členom ZPP v zvezi z 2. odstavkom 1. člena

in 37. členom ZNP. Ker predlagatelj z odgovorom na pritožbo ni

prispeval k boljši razjasnitvi zadeve, njegovih priglašenih stroškov

ni mogoče opredeliti kot potrebne stroške. Pritožbeno sodišče je zato

odločilo, da je dolžan predlagatelj sam nositi svoje stroške odgovora

na pritožbo.