Appeal allowed; first instance court failed to rule on claim merits, violating procedural law.

Pritožbi se ugodi in se vmesna sodba razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje ni odločilo o podlagi postavljenega tožbenega

zahtevka, torej o tem ali je tožbeni zahtevek v celoti ali deloma

utemeljen. Tako bi se moral glasiti izrek vmesne sodbe. Dejstva in

povzetek zakonske norme v izreku sodbe, ne vsebujejo odločitve

sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega zahtevka. Zato

ima vmesna sodba sodišča prve stopnje take pomanjkljivosti, zaradi

katerih se ne da preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma citirano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da

je tožena stranka razdrla naročilo št. 1696/IN 2522-160 z dne

17.6.1999 in da mora zato prevzemniku izplačati dogovorjeno plačilo,

zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če

pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje

ali kar namerno ni hotel zaslužiti.

Tožena stranka se je zoper navedeno sodbo pravočasno pritožila iz

vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi in jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje

v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

Tožeča stranka, ki ji je bila pritožba tožene stranke vročena

23.10.2002, nanjo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da tožeča stranka v tej pravdi

vtožuje plačilo odškodnine za škodo, ki jo predstavljajo:

- stroški predelave originalnih posod in izdelave polizdelkov

naročenih posod, skupaj 13.644.123,50 SIT ter

- stroški skladiščenja za toženo stranko naročenega materiala in

izdelanih polizdelkov, kot tudi izguba dohodka, ki bi ga pridobila,

če si tožena stranka med poslom ne bi premislila oz. bi opravljala

drugo delo, v višini najmanj 3.558.993,00 SIT.

Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo ni odločilo o podlagi tako

postavljenega tožbenega zahtevka (prvi odstavek 315. člena ZPP),

torej o tem ali je tožbeni zahtevek v celoti ali deloma utemeljen.

Tako pa bi se moral glasiti izrek vmesne sodbe (primerjaj Lojze Ude,

Civilno procesno pravo, Založba Uradni list, Ljubljana 2002). V

izreku izpodbijane vmesne sodbe je ugotovljeno dejstvo, da je tožena

stranka razdrla naročilo in povzeto zakonsko besedilo 629. člena ZOR.

Dejstva in povzetek zakonske norme v izreku sodbe pa ne vsebujejo

odločitve sodišča o utemeljenosti ali neutemeljenosti tožbenega

zahtevka. Zato ima vmesna sodba sodišča prve stopnje take

pomankljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti (14. točka

drugega odstavka 339. člena ZPP) in je pritožbeno sodišče iz razloga

storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katerega je

dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP),

vmesno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da

opravi novo glavno obravnavo (prvi odstavek 354. člena ZPP).

Ob preizkusu izpodbijane sodbe iz razloga pravilne uporabe

materialnega prava pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve

stopnje ni upoštevalo določb ZOR o sklenitvi pogodbe s sprejemom

ponudbe (člen 32. in naslednji). V ponovljenem postopku bo moralo

sodišče prve stopnje najprej ugotoviti, katera ponudba je bila

spremenjena, katera pa sprejeta in nato odločiti o zahtevku tožeče

stranke in sicer po tistem temelju, ki ga vtožuje in za tisto škodo,

za katero zatrjuje, da ji je nastala, torej v mejah postavljenega

zahtevka (prvi odstavek 2. člena ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu tretjega odstavka

165. člena ZPP.