Appeal partially allowed; first instance judgment revoked for untranslated documents violating translation requirements.

1. Pritožbi tretje tožene stranke se delno ugodi, izpodbijana sodba

se razveljavi v 1. tč. izreka za znesek 128.513,57 ATS z 1,25 %

mesečnimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 4.12.1999 dalje, in v 3.

tč. izreka, obakrat v delu, v katerem se nanaša na tretjo toženo

stranko, ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov

postopek.

2. V preostalem delu se pritožba zavrne in se potrdi izpodbijani in

nerazveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje.

3. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

[JEDRO]

Pritožnik pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo

opreti sodbe na garancijo z dne 26.2.1996, dano za dolg po pogodbi

94444 (med listinami v prilogi A2). Enako velja za pogodbo 94444. Ne

garancija ne pogodba namreč nista prevedeni iz nemščine v

slovenščino. Tako ni spoštovana zahteva iz 2. odstavka 226. člena

ZPP. Ugotavljanje vsebine listine po poti primerjave oblike prevedne

in neprevedene listine z enakim naslovom, ki jo je opravilo sodišče

prve stopnje, ni sprejemljivo, pa čeprav se zdi, da gre v obeh

primerih za natisnjeni obrazec. Izpodbijane sodbe v delu, v katerem

se nanaša na obveznost po tej Garanciji (v zvezi s pogodbo 94444),

zato pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženim strankam naložilo

solidarno plačilo 257.027,14 ATS s pp.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tretja

tožena stranka. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene

kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava

in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu

sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni, ali pa naj jo

razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču

predlaga, naj pritožbo zavrne in izpodbijani del sodbe sodišča prve

stopnje potrdi.

Pritožba je delno utemeljena.

Izpodbijana sodba prvi toženi stranki ni bila vročena. Pomanjkljivost

ni odpravljiva, ker je od objave izbrisa prve tožene stranke (izbris

je bil objavljen v Ur.l.RS št. 38/2002 dne 29.4.2002) pretekel

prekluzivni rok materialnega prava iz 2. odst. 394. člena ZGD (prim.

še dopis sodišča prve stopnje z dne 26.9.2003). Zato je pritožbeno

sodišče odločilo z delno sodbo (anal. s 314. čl. ZPP).

Pritožnik pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo

opreti sodbe na Garancijo z dne 26.2.1996, dano za dolg po pogodbi

94444 (med listinami v prilogi A2). Enako velja za pogodbo 94444. Ne

garancija ne pogodba namreč nista prevedeni iz nemščine v

slovenščino. Tako ni spoštovana zahteva iz 2. odstavka 226. člena

ZPP. Ugotavljanje vsebine listine po poti primerjave oblike prevedne

in neprevedene listine z enakim naslovom, ki jo je opravilo sodišče

prve stopnje, ni sprejemljivo, pa čeprav se zdi, da gre v obeh

primerih za natisnjeni obrazec. Izpodbijane sodbe v delu, v katerem

se nanaša na obveznost po tej Garanciji (v zvezi s pogodbo 94444),

zato pritožbeno sodišče ne more preizkusiti. Podana je absolutna

bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem

razveljavitveni razlog iz 1. odstavka 354. člena ZPP. Pritožbeno

sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo za znesek 128.513,57

ATS skupaj s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, ki za tretjo toženo

stranko tečejo od 4.12.1999 dalje. V novem postopku bo moralo

sodišče prve stopnje opisano pomanjkljivost odpraviti.

Pritožbeno sodišče sprejema pravno kvalifikacijo, da je v Garanciji z

dne 26.2.1996 (v prilogi A5) vsebovana poroštvena izjava za dolg po

pogodbi 94443. Te kvalifikacije pritožnik niti ne izpodbija. Trdi le,

da je poroštveno izjavo tretja tožena stranka podpisala kot

pooblaščenec prve tožene stranke - družbe A d.o.o.. Takšno njeno

stališče pa po prepričanju pritožbenega sodišča predvsem nima opore v

sporni poroštveni izjavi, ki mora biti po našem pravu pisna (998.

člen ZOR). Pritožnik ne izpodbija presoje, da v konkretnem primeru

pride za presojo te izjave v poštev slovensko pravo.

Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da

sporna poroštvena izjava vsebuje "vse bistvene sestavine", med drugim

tudi podpis tretje tožene stranke. Iz besedila poroštvene izjave

(priloga A 5) tako (med drugim) sledi, da je podpisnik prevzel

obveznost za redno izpolnjevanje "iz te pogodbe izhajajočih plačilnih

obveznosti" in da se besedilo "te pogodbe" nanaša na pogodbo 94443.

Zato je izključeno, da bi to izjavo tretja tožena stranka podpisala v

vlogi pooblaščenca družbe A d.o.o., ki je bila leasingojemalec po

pogodbi 94443 (priloga A 4).

Iz pritožbenih trditev sicer ni jasno razvidno, ali pritožnik očita

sodišču prve stopnje, da je nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker

ni zaslišalo predlagane priče B. J. Vendar tudi če je odgovor na to

vprašanje pritrdilen, ta pritožbeni razlog ni podan. Jasne poroštvene

izjave ne more spreminjati stališče prič o vlogi tretje tožene

stranke pri podpisovanju te izjave. Zato tudi pritožbena

interpretacija pomena izpovedbe priče A.I. ne more omajati dokazne

ocene sodišča prve stopnje o tem odločilnem dejstvu.

Če je bila tretja tožena stranka v zmoti ob podpisu sporne poroštvene

izjave, bi morala to uveljavljati po postopku iz 112. člena ZOR, v

primeru nestrinjanja tožeče stranke z zahtevo tretje tožene, naj se

pogodba razveljavi (prim. 2. in 3. odst. 112. člena ZOR), pa z

ustreznim oblikovalnim tožbenim zahtevkom v rokih in pod pogoji iz

61. oziroma 65. člena in 111. člena in naslednjih ZOR. Po ustaljeni

sodni praksi ugovor v tej smeri, razen če gre za situacijo iz 3.

odst. 112. člena ZOR, ne zadostuje. Pritožbeno sodišče dodaja še, da

je neposredni razlog (causa) poroštvenega razmerja varnost, ki naj

jo prejme upnik. Zato za nastanek veljavne poroštvene zaveze ni

pomembno, ali je in kakšen razlog je tretjo toženo stranko vodil k

podpisu sporne poroštvene izjave.

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker niso podani

niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2.

odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu

zavrnilo in delno potrdilo izpodbijano sodbo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 4. odstavku

165. člena ZPP.