Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 269/96 ECLI:SI:VSRS:1996:II.IPS.269.96 AI generated

Appeal dismissed because plaintiff failed to declare property value exceeding 80,000 SIT in the initial lawsuit.

Case Number Sklep II Ips 269/96
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the plaintiff against the second-instance court's rejection of her claim for an easement. The plaintiff argued for a change of judgment or remittal, but the court found her appeal inadmissible because she failed to declare the value of the disputed property in her original lawsuit. Since the law requires such a declaration to secure the right to appeal for property disputes, the court ruled that without it, the appeal could not be entertained.

Legislator headnote

AI generated

3. odstavek 382. člena ZPP; 2. odstavek 186. člena ZPP; 392. člen ZPP: In property disputes, the right to appeal is conditional upon the plaintiff declaring a property value exceeding the statutory threshold in the initial complaint; failure to do so renders the appeal inadmissible.

Keywords

AI generated
property dispute appeal value declaration requirement admissibility of appeal statutory threshold limit easement claim rejection

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Samo navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi bi bila način, da bi tožeča stranka sebi (v primeru svojega uspeha v pravdi pa tudi toženi stranki) zagotovila pravico do revizije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in uporabe za potrebe stanovanjske hiše parc. št. 9/4, vl. št. 819, k.o., last tožeče stranke v breme nepremičnine parc. št. 11/5, vl.št. 649, k.o., last tožene stranke. Zavrnilo je tudi nadaljnji tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan izstaviti tožeči stranki za vknjižbo te stvarne služnosti primerno listino in zahtevek, da se mu prepoveduje vsakršno poseganje v služnostno pravico.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zoper takšno sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je sama vložila proti sodbi sodišča druge stopnje pravočasno revizijo, ki jo je njena pooblaščenka, v okviru revizijskega roka, dopolnila. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga revizijskemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni ali pa da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V skladu s 3. odstavkom 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je bila revizija vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev obstoja služnostne pravice. Gre za premoženjskopravni spor, za katere velja, da je pravica do revizije omejena in odvisna od napovedane vrednosti spornega predmeta (3. odstavek 382. člena ZPP). V skladu z 2.odstavkom 186.člena ZPP mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi.

Vrednosti spornega predmeta, ki bi morala presegati v zakonu določeno mejo za dovoljenost revizije (v tej zadevi bi morala biti vrednost, glede na čas vložitve tožbe - 17.10.1994 - označena z zneskom večjim od 80.000,00 SIT) pa tožeča stranka v tožbi ni navedla. Samo navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi bi bila način, da bi tožeča stranka sebi (v primeru svojega uspeha v pravdi pa tudi toženi stranki) zagotovila pravico do revizije.

Ker tožeča stranka ni ravnala tako, si pravice do revizije ni zagotovila, zato je bilo treba njeno revizijo, na podlagi določbe 392. člena ZPP, zavreči.