Appeal dismissed because plaintiff failed to declare property value exceeding 80,000 SIT in the initial lawsuit.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by the plaintiff against the second-instance court's rejection of her claim for an easement. The plaintiff argued for a change of judgment or remittal, but the court found her appeal inadmissible because she failed to declare the value of the disputed property in her original lawsuit. Since the law requires such a declaration to secure the right to appeal for property disputes, the court ruled that without it, the appeal could not be entertained.
Legislator headnote
AI generated3. odstavek 382. člena ZPP; 2. odstavek 186. člena ZPP; 392. člen ZPP: In property disputes, the right to appeal is conditional upon the plaintiff declaring a property value exceeding the statutory threshold in the initial complaint; failure to do so renders the appeal inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Samo navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi bi bila način, da bi tožeča stranka sebi (v primeru svojega uspeha v pravdi pa tudi toženi stranki) zagotovila pravico do revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za ugotovitev obstoja služnostne pravice hoje in uporabe za potrebe stanovanjske hiše parc. št. 9/4, vl. št. 819, k.o., last tožeče stranke v breme nepremičnine parc. št. 11/5, vl.št. 649, k.o., last tožene stranke. Zavrnilo je tudi nadaljnji tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan izstaviti tožeči stranki za vknjižbo te stvarne služnosti primerno listino in zahtevek, da se mu prepoveduje vsakršno poseganje v služnostno pravico.
Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zoper takšno sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka je sama vložila proti sodbi sodišča druge stopnje pravočasno revizijo, ki jo je njena pooblaščenka, v okviru revizijskega roka, dopolnila. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga revizijskemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni ali pa da sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
V skladu s 3. odstavkom 390. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je bila revizija vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.
Revizija ni dovoljena.
Tožeča stranka je vložila tožbo na ugotovitev obstoja služnostne pravice. Gre za premoženjskopravni spor, za katere velja, da je pravica do revizije omejena in odvisna od napovedane vrednosti spornega predmeta (3. odstavek 382. člena ZPP). V skladu z 2.odstavkom 186.člena ZPP mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi.
Vrednosti spornega predmeta, ki bi morala presegati v zakonu določeno mejo za dovoljenost revizije (v tej zadevi bi morala biti vrednost, glede na čas vložitve tožbe - 17.10.1994 - označena z zneskom večjim od 80.000,00 SIT) pa tožeča stranka v tožbi ni navedla. Samo navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi bi bila način, da bi tožeča stranka sebi (v primeru svojega uspeha v pravdi pa tudi toženi stranki) zagotovila pravico do revizije.
Ker tožeča stranka ni ravnala tako, si pravice do revizije ni zagotovila, zato je bilo treba njeno revizijo, na podlagi določbe 392. člena ZPP, zavreči.